Če je vaše delovno mesto povezovalno med sektorji, če ste njihov balans, tampon, točka meditacije in sedež strokovnosti, potem ste človek, ki odvzema stres drugim in ga dodaja sebi. Kaj je stres kot drugo ime za skrbi, tesnobo zaradi pritiska in strah pred neželenimi posledicami? Čeprav se nam zdi, da obstaja v okolici ali zunanjih situacijah. V resnici gre samo za odziv nanje, in ta je vedno v naših rokah!
Kako stres vpliva na nas?
Stres pušča posledice na treh ravneh: telesni, umski in čustveni.
Dolgotrajen, negativen stres zaradi visoke ravni kortizola in adrenalina slabi imunski sistem. Povišan krvni tlak, glavoboli, mišična napetost, težave z želodcem in ostalimi prebavili, glavoboli in težave s spanjem so najbolj očitni znaki, da stresa ne znate uravnati.
Na mentalnem nivoju lahko opažate blokade ustvarjalnosti, slabo koncentracijo, obsesivne misli in nezmožnost iskanja rešitve.
Na čustvenem nivoju sta primarni reakciji beg ali napad. Seveda sta odvisni od tega, kakšnih odzivov nas je naučila naša družina in okolica, ostalo pa je obrambni mehanizem ali nagon po preživetju. Za vsakega drugačen. Glede na učinkovitosti posamezne reakcije, ta postane vzorec ravnanja. Za seboj ga lahko vlečemo še dolgo po tem, ko je njegov prvotni vzrok prenehal obstajati. Ker pogosto preklapljamo iz ene v drugo neozaveščeno reakcijo, ker ne znamo prepoznavati stresorjev in ker nas pogosto niso primerno naučili, kako inteligentno ravnati s čustvi, je čustveno neravnovesje prva posledica stresa. Mogoče se preveč jezimo, smo žalostni, depresivni, apatični ali z občutki krivde. Znak kroničnega prevelikega stresa je tudi nemotiviranost in vse slabša samopodoba. Na koncu ne znamo in zmoremo biti več mirni, uravnoteženi, sproščeni in dogodke pogledati iz distance.
Ključi do ravnovesja
Potrebno je le par »aha« trenutkov in rahlo drugačen pogled na situacijo, za katero mislite, da je brezizhodna. Poznavanje lastnih vzorcev, zavedanje zakaj in kako reagirate, ni tako enostavno. Izgovor, da tako je, da taki ste, da se ne morete spremeniti, niso primerni. To ni res! Take ugotovitve nosijo v sebi mrežo samoprevar. V naslednjih štirih ključih boste ugotovili, kako lahko to spremenite.
1. Ugotovite sprožilce stresa
Na list napišite sledeče. Kdo, kdaj, kje in kaj me spravi v stres? Kaj ob tem občutim? Kakšne misli se mi ob tem pojavijo in kako sem na ta dogodek reagiral?
Odgovori na ta vprašanja so vaši sprožilci stresa. Dokler ne bo jasnih odgovorov na ta vprašanja, bo stres v vas povzročal dodatno zmedo, vas vrtel v začaranem krogu. Lotite se ga sistematično in jasno. Samo z razmišljanjem in tuhtanjem težav ne boste rešili, ampak poglabljali. Lovite se namreč v lastne izkrivljene kognitivne vzorce, ki le na tak način dobijo konstruktiven epilog.
2. Premik iz glave v telo!
Medtem, ko je glava vedno polna dialogov na temo preteklosti in skrbi prihodnosti, je telo sidro za sedanji trenutek. V tem načinu ni čisto nič duhovnega, ampak je zelo zemeljski in fizičen način za lajšanje stresa.
Nobena umetnost ni zapreti oči, narediti dva, tri zavedne vdihe in začutiti težo na zadnjici, če sedite, ali v stopalih, če stojite. Začutite lahko tudi svoje koleno ali stegno kako je hladno, vroče, boleče ali sproščeno. Vedno, lahko pozornost usmerite v dlani, občutite njihovo toploto, hladnost, velikost, težo, površino kože in občutek ob stiku z obleko. Če hkrati ob tem še z vsakim izdihom dodate težo v telo, ste po petih minutah ZAGOTOVO sproščeni!!
3. Meditacija
Vsakič, ko naletim na skeptično reakcijo, na posmehovanje ali na strah pred meditacijo, me še vedno zagrabi jeza. Priznam. Po desetih letih meditiranja, učenja različnih meditativnih tehnik za druge ljudi, lahko z gotovostjo rečem, da so negativna odklonilna mnenja do tega, znak velike ignorance. Ne govorim o tem, da morate sedeti na tleh v lotosovem cvetu in mantrati dve uri in pol na dan. Vzemite si 15 minut zjutraj in zvečer, umirite telo in s primerno tehniko tlakujte pot do kontrole vaših misli, miru in širšega zavedanja. Da najdete primerno tehniko meditacije, mogoče res traja nekaj časa, potrpljenja in prijetnega učitelja. Ne mislite, da vam bo enkraten poskus meditacije, lahko ponudil globok, dolgotrajen mir.
V enem od prejšnjih člankov sem omenila tuje korporacije. Zakaj? Ker večina vodilnega kadra po svetu meditira. Če hočete to slišati ali ne. In ne mislim potem, ko pridejo domov, ampak na delovnem mestu. Meditacija dokazano pozdravi depresijo, uravnovesi krvni tlak, prepreči tesnobo in holesterol, ozavesti vzorce delovanja in razmišljanja, dviguje čustveno inteligenco, dodaja prednost na trgu zaradi dviga kreativnosti, dodatne energije, jasnosti in boljše komunikacije..etc.
4. Pozitivna naravnanost
Raziskave so pokazale, da vztrajanje na pozitivnih čustvih vodi k visoko učinkovitem regenerativnem delovanju, ki je skladno s srčnim ritmom in hkrati sinhronizira ostale fiziološke sisteme. Ne more biti dlje od resnice to, da so trenutno izbrane pozitivne besede, ki krepijo pozitivne občutke enake nekritičnemu leporečju! Vsak tak samooklicani kritičen duh, s takim pogledom na pozitivno, mora priznati, da ima vsaka medalja dve strani. Ukvarjati se z negativnimi vidiki in jih poveličevati, ni samo enostranskost in znak globoke ignorance, je kognitivno izkrivljeno in neresnično! Trening pozitivne naravnanosti je ravno tako smiseln kot trening komunikacije, samozavesti, sočutja ali logike.
Tehnik sprostitve, ki učinkovito regulirajo stres, je precej. Predstavila sem vam zgolj peščico osnovnih, najbolj enostavnih. Stvar človeške narave je, da se težko navadi na novo stvar, ki mogoče ne nudi maksimalnega užitka takoj. Če mislite, da k vašemu miru pripomore zgolj klepet ob kavi, kozarec alkohola, gledanje televizije, glasba ali šport, naj vas opomin, da pri vseh omejenih dejavnostih še vedno ne boste dosegli globoke sprostitve, ker se ne sprostite celostno. Stres omejite le začasno, površinsko in ga nikakor ne uničujete pri koreninah. Aktiven um, telo ali čustva pri teh navadah, vam preprečujejo, da zajamete mir s polno žlico, ga z vadbo poglabljate in opazujete, kako se vaše reakcije na stresne trenutke raztapljajo v ravnovesje in distanco – DOLGOROČNO.
Alenka Kaštrun
Svetovalka
