Katera vloga, pozicija oziroma funkcija je v podjetju tista, za katero po navadi rečemo, da je prvo ogledalo kulture podjetja? Je to direktor, vodja prodaje, služba marketinga?

Podjetja se procesa izobraževanja lotevajo na različne načine. Nekatera se ga lotevajo strateško, nekatera bolj impulzivno (glede na trenutne potrebe), druga razvijajo in izobražujejo zaposlene samo na strokovnem področju. Obstajajo pa seveda tudi podjetja, ki se procesa razvoja zaposlenih lotevajo celostno in vlagajo tudi v razvijanje različnih mehkih veščin oziroma kompetenc, med katere uvrščamo komunikacijske spretnosti, razvijanje timskega dela in prilagodljivosti, upravljanje s stresom in tako naprej.

Izobraževanje in razvijanje zaposlenih je za odličnega direktorja, lastnika ali ustanovitelja podjetja proces, ki se ne sme nikoli končati. Pri pripravljanju osebnih razvojnih načrtov zaposlenih je velikokrat poudarek na razvoju tistih, ki s svojim delom prinašajo dodano vrednost storitev, ki jih podjetje nudi svojim strankam. Ob tem pa se marsikdaj pozabi na razvijanje tistih sodelavcev, ki zasedajo mesta, ki niso neposredno povezana s prodajno funkcijo,  njihova dodana vrednost pa je le posredna (tajništvo, kadrovska funkcija, odnosi z javnostmi in drugi).

Za razjasnitev zgoraj navedenega bi želel z vami podeliti primer znanke, ki je iskala novo zaposlitev. Prijavila se je na razpisano delovno mesto in opravila telefonski pogovor s kadrovsko direktorico srednje velikega slovenskega podjetja.

Poklicala je na objavljeno telefonsko številko, saj je v samem oglasu pisalo, da je možno pridobiti dodatne informacije. Kandidati, ki se prijavljajo na razpisana delovna mesta so velikokrat nervozni, imajo suha usta in cmok v grlu, saj je iskanje novih priložnosti stresna situacija, ki ni prav pogosta. Zato je znanka pričakovala na drugi strani telefonske žice osebo, ki bo z njo prijazno komunicirala, jo poslušala in ji odgovorila na eno ali dve vprašanji. Na njeno žalost pa ni bilo tako. Doživela je neprijetno izkušnjo, bolje rečeno šok, saj se je sogovornica na drugi strani do nje obnašala ravno nasprotno od pričakovanega (arogantno, agresivno in neprijazno).

Odločila se je, da v primeru, da jo podjetje povabi na razgovor, povabilo zavrne, saj je prepričana, da se kadrovska direktorica enako ali slabše pogovarja tudi znotraj kolektiva (hladno, odrezavo in agresivno). Zaradi neustrezne komunikacije je podjetje morda izgubilo kandidatko, ki bi ustrezala njihovim pričakovanjem.

Eden od znanih management gurujev dr. Ichak Adizez, ki je že večkrat obiskal Slovenijo in izvedel nekaj predavanj na poslovni šoli IEDC Bled, v svoji akademiji vodenja med drugim  govori tudi o komplementarnosti timov. Dr. Adizes pravi, da je za uspešno delovanje podjetja nujno, da so prisotni štirje stili vodenja in sicer: P (producer – proizvajalec), A (administrator – administrator), E (enterpreneur – podjetnik) in I (integrator – povezovalec).

Izhajajoč iz Adizesove metodologije je kadrovska oseba tista, ki mora imeti veliko I-ja in se od nje pričakuje, da je komunikativna, empatična, da zna poslušati in da s svojim vedenjem, predstavlja kulturo podjetja. Kulturo, v kateri sogovornik prepozna okolje, v katerem bi si želel  delovati in soustvarjati.

Poleg kadrovske imajo podjetja po navadi še eno poslovno funkcijo, ki je enako pomembna, saj ji pravimo tudi prvo ogledalo podjetja. To je tajništvo, tajnica oziroma tista oseba, ki se prva oglasi na telefonsko številko, ki je navedena kot kontaktni telefon podjetja na spletnih straneh in drugih uradnih dokumentih. Odzivanje te osebe ima lahko podobne učinke, kot jih ima zgoraj navedena zgodba. Lahko pritegne, lahko pa tudi odvrne.

Kulturo podjetja ustvarjajo in živijo zaposleni, zato je njihovo izobraževanje in razvijanje  nenehen proces, v katerega morajo biti vključeni vsi. Za iskanje in pridobivanje kvalitetnih novih sodelavcev je kultura podjetja ena od bistvenih elementov prepoznavnosti na trgu. Pri tem kadrovska funkcija in tajništvo predstavljata prvo kontaktno točko, ki s svojim načinom komunikacije kažeta zunanjemu svetu kakšno kulturo živijo zaposleni v tem podjetju.

Kvalitetnih ljudi je na trgu dela vedno manj in manj. Zato je prav, da se zaposleni zavedajo pomembnosti svoje komunikacije in zastopanja kulture podjetja. Kajti dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje.

 

Marko Kostelec

Svetovalec in poslovni coach