Uvod in sintezne ugotovitve raziskave

Spoštovani,

nič nas ni tako nenadno in obenem učinkovito postavilo pred dejstvo, da v veliko večji meri uporabljamo sodobno IT tehnologijo, kot ravno epidemija Covid 19. Spremenila je naše običajno življenje in tudi delo, ki se je, tam, kjer je bilo to mogoče, odvijalo od doma. Delo od doma je prineslo nove izkušnje, spoznanja, marsikomu tudi nove izzive.

S sodelavci iz naše svetovalne ECG partnerske mreže smo v prvi polovici maja 2020 izvedli anketo o digitalni pripravljenosti Slovenije za delo od doma, v kateri je sodelovalo 543 udeležencev ankete.

V priloženem dokumentu vam predstavljamo sintezne rezultate po posameznih kategorijah vprašanj, obenem pa vam spodaj podajamo ključne ugotovitve same raziskave, ki je pokazala:

  • da je pripravljenost za delo od doma na strani udeležencev ankete visoka,
  • da ima delo od doma v kombinaciji z običajnim delom na delovnem mestu raznovrstne pozitivne učinke
  • in da je za organizacije smiselno razmišljati o tem, kako kombinirati obe tovrstni vrsti dela.

Ključne ugotovitve raziskave (podrobnejši rezultati so prikazani na naslednjih straneh):

  • Svoje splošno počutje udeleženci ankete ocenjujejo kot relativno dobro. Pri tem je z vidika izvedbe ankete pomembno izpostaviti, da je njihova ocena počutja relativno še višja pri delu od doma (3,9 od 5 možnih), v primerjavi z delom na delovnem mestu (3,5 od 5 možnih).
  • Delo od doma je bilo relativno bolje ocenjeno v primerjavi z delom na delovnem mestu, v okviru naslednjih segmentov:
    • opravljen obseg dela
    • dosežena kakovost opravljenega dela
    • izkoriščenost delovnega časa
  • Delo na delovnem mestu pa po drugi strani prinaša naslednje pozitivne segmente, v primerjavi z delom od doma:
    • možnost druženja s sodelavci
    • možnost usposabljanj in izobraževanj
    • dostopnost potrebne dokumentacije in podatkov za delo
  • Po mnenju udeležencev anketiranja se kažejo pozitivni vidiki dela od doma (v primerjavi z delom na običajnem delovnem mestu) v naslednjih psihofizičnih dejavnikih:
    • večja možnost usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti
    • boljše upravljanje z delovnim časom
    • možnost razgibanja med delom
    • oz. je pri delu od doma tudi nižja prisotnost stresa in drugih neželenih motilcev oz. neprijetnih občutkov, v primerjavi z delom na običajnem delovnem mestu.
  • Največji delež anketirancev (35%) v času opravljanja ankete ni imelo potrebe po prihodu na delovno mesto oz. jih je dobra tretjina (37%) videla potrebo po občasnem tedenskem prihodu na delovno mesto, kar nakazuje priložnost za organizacije, da v svoje delovne urnike bolj intenzivno vključijo tudi možnost (vsaj občasnega) dela od doma.
  • Več kot 80% razlogov potrebnega prihoda na delovno mesto je povezano z elementi, ki bi se jih v današnji digitalni ekonomiji dalo urediti na drugačen (bolj digitalno prijazen) način, kar nenazadnje dodatno nakazuje na to, da je delo od doma lahko že danes in še posebej v prihodnje ena od pomembnejših možnih oblik urejanja delovnega časa v prihodnje.
  • Več kot 90 odstotkov vprašanih se je opredelilo, da bi izbralo možnost dela od doma tudi v prihodnje, če bi imeli to možnost.
    • Najbolj pogosto zastopani frekvenci dela od doma sta pri tem dvakrat tedensko (38% vprašanih) in večkrat na teden (37 odstotkov vprašanih).
  • Ključni razlogi za delo od doma so po mnenju udeležencev ankete naslednji:
    • prihranek časa zaradi odsotnosti vožnje na delo (70% vprašanih)
    • lažje usklajevanje službenih in družinskih obveznosti (60% udeleženih)
    • prometna in ekološka razbremenitev okolja (53% anketirancev)

Pri interpretaciji odgovorov oz. rezultatov ankete je seveda potrebno upoštevati tudi posebni kontekst časa, v katerem se je opravljala sama raziskava: v začetku maja 2020, ko je bil celoten svet v karanteni zaradi novega koronavirusa in je bilo s tem v zvezi povezano tudi dejstvo, da so bili doma tudi otroci in so mnogokateri starši opravljali poleg poslovne vloge (ob delo na domu) še vlogo učitelja, vzgojitelja ali varuške ter skrbeli za gospodinjstvo, kar nenazadnje pomembno vpliva tudi na samo zanesljivost odgovorov in njihovo statistično značilnost.

Naj za zaključek kratko povzamemo pozitivne učinke dela od doma:

  • večji obseg opravljenega dela,
  • večja kakovost opravljenega dela,
  • manjši obseg stresa pri delu (pozitiven vpliv na zdravje zaposlenih),
  • manjši obseg motilcev (pozitiven vpliv na izkoriščenost delovnega časa),
  • zmanjšanje utrujenosti zaposlenih zaradi odsotnosti vožnje na delo in iz dela (pozitiven vpliv na zdravje zaposlenih – povprečna dnevna vožnja na delo in iz dela v trajanju 65 minut),

Poleg tega ima delo od doma v določenem obsegu tudi vpliv na stroške poslovanja organizacij (stroški povezani z delom), npr.:

  • zmanjšanje stroškov povračil za prevoz na delo in iz dela (povprečni strošek povračila za prevoz na delo in iz dela za zaposlene, udeležene v anketi, znaša dobrih 100 EUR mesečno, kar je nedvomno višja vrednost od nadomestila za uporabo lastnih sredstev v primeru dela od doma),
  • zmanjšanje stroškov dela zaradi možnosti manjšega deleža bolniške odsotnosti (manj stresa, večja možnost za zdrav življenjski slog – telesna aktivnost, zdrava prehrana),
  • manjši obseg potrebnih delovnih prostorov, saj so v prostorih organizacije lahko nameščene le delovne postaje (nižji stroški ev. najema poslovnih prostorov ali rednega vzdrževanja, nižje investicij gradnje novih poslovnih prostorov),
  • organizacija, ki omogoča delo od doma, je privlačnejša za mlajši strokovni/perspektivni kader,
  • zaradi boljše učinkovitosti dela od doma potrebno manjše število zaposlenih za enak ali celo večji delovni učinek.

Delo od doma v določenem obsegu predstavlja tudi pozitivne vidike organizacij na področju njihove družbene odgovornosti. Med le te lahko brez dvoma uvrstimo družini bolj prijazno oz. naklonjeno delo, skrb za čistejše okolje in boljšo prometno varnost.

Vsekakor pa tako posamezniki, ki delajo od doma ali bodo v prihodnje delali od doma, kakor tudi organizacije, ki le to omogočajo, ne smejo zanemariti negativnih vplivov dela od doma, ki lahko vodijo v izgorelost. Delo od doma namreč zahteva visoko stopnjo (samo)odgovornosti, organiziranosti in zdrave uravnoteženosti med službenimi obveznostmi in osebnim življenjem.

V vsakem primeru pa lahko ne glede na to zaključimo, da je anketa pokazala, da ustrezno kombiniranje dela na običajnem delovnem mestu z delom od doma, lahko prinaša mnogotere pozitivne učinke, tako za organizacijo, kot tudi za posameznike v njih ter tudi za celotno družbo (manjši ogljični odtis, boljša zdravstvena slika družbe), zato organizacijam priporočamo, da tehtno in sistematično premislijo o tem, kako takšno obliko dela uvrstiti v svoje redne delovne procese.

Poročilo pripravila:

mag. Janez Žezlina, Energos d.o.o.

Helena Pleslič, DARS d.d.

E: janez.zezlina@ecg.si

W: www.ecg.si

V Ljubljani, dne 04. junija 2020

Priloga – Rezultati raziskave o digitalni pripravljenosti Slovenije za delo od doma