V afriški savani je bil dan oz. bolj pravilno rečeno noč za učenje. Levinja Silba je zbrala vseh pet svojih mladičkov in jih popeljala na prvi pravi odrasli lov za prigrizkom – lov na antilope.

Mladički so bili polni pričakovanja, že cel dan so v napetem vzdušju čakali na svojo prvo nočno akcijo – levi namreč lovijo ponoči, ulov vodijo levinje, odrasli samci pa varujejo domači tabor.

Za svojo prvo akcijo jim je Silba izbrala prostrano savano, ki pa je imela ravno prav grmičevja, da se bodo lahko lovci potihoma in počasi približali svojemu plenu za hrbet in jih presenetili.

In tako se je začelo: štirje levčki in mala levinja Sana so vneto in resno sledili mami Silbi. Hodili so ponosno za njo, vsi z dvignjenimi glavami in mahajočimi repi, ko so zapuščali domači tabor.

“Srečno, dober ulov, fajn se mejte in veliko ujemte,” so bili pozdravi, ki so jih spremljali. Pa tudi en bolj piker od strica Maltusa: “pazite, da vam prigrizek ne pobegne, mi smo lačni, vi pa še tako zelo nerodni.”

Lov se začne, levje krdelce se pripravi na svoj prvi ulov. “Gremo na polno in srečno v borbo,” je njihov izrek, s katerim se bodrijo na začetku.  Mlada levja skupina zavzeto sledi mami, ki jo vodi nezgrešljivi kompas, njen ostri voh, ki kmalu v svoj radar ujame trop antilop.

“Sedaj pa čisto potihoma in počasi za menoj, izrabite vsak grmiček in visoko travo, držite se moje smeri, da nas ne opazijo, pa tudi da veter ne odnese našega vonja v njihovo smer,” jim zašepeta Silba. Mladički zelo resno vzamejo njeno navodilo in ji sledijo ter se povsem pri tleh plazeč bližajo skupini lepih antilop, kakšnih dvajset jih je bilo.

“Še malo, pa bo pečenka naša, še deset korakov imam do njih,” si prigovarja prvorojenec Roni, ki si vedno želi zmagati in pri vsem biti prvi. Trenutek nepazljivosti ali pa samo otroške prvorojenske zagnanosti in Roni se spozabi, se dvigne in pomljaska z jezikom. Povsem dovolj, da njegov vonj pride do obeh antilop vodnic, ki hitro dasta znak za preplah in vse antilope v trenutku pobegnejo, levje krdelce pa ostane brez prigrizka.

“Roni pridi sem,” zarenči Silba. “Lov je timsko delo, vedno počakaj še na ostale in se drži navodil.” Vsem ostalim pa reče: “Poglejte, danes smo spoznali prvo lekcijo, se nekaj novega iz te napake naučili in verjamem, da bomo naslednjič zaradi te izkušnje vsi boljši lovci.”

Ko se je mlado levje krdelce vrnilo domov, so jih levji samci bodrili in hrabrili, rekoč: “Naslednjič boste boljši.” “Tudi jaz nisem prvič nič ujel.” “Tokrat niste imeli sreče.”

Vendar pa tudi Maltus ni mogel iz svoje kože in je Ronija napadel: “Roni, si baje spet pametoval in hotel biti prvi, kaj?” Takrat pa se oglasi Silba in reče: “Maltus, mladci so bili odlični, tropu antilop smo se približali na nekaj korakov in se naučili super izkušnje. Samo tako naprej in iz njih bodo še super lovci.«

Levji mladički so ponosno spoznali ob tem še eno Silbino lekcijo: Tim vedno drži skupaj, v dobrem in slabem.

Nauk zgodbe:

Dober vodja je zaščitniški do svojega tima: njihove napake zna prevzeti nase in po drugi strani zasluge za uspehe pripisati celemu timu (sam si jih ne lasti).

 

Janez Žezlina

Potentiolog in poslovni coach

E: janez@ecg.si

 

P.S.

Levinja Silba je tretja od mnogih živalskih basni o vodenju (prva je bila Orel Primus), ki bodo v obliki ilustrirane zbirke izšle v začetku leta 2019. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.