V tihem Logu je med prijatelji Drevesne druščine vrelo od razburjenja. Pred njimi je bil preizkus zrelosti in značaja, vsakoletni test, ko so mlade živalice morale opraviti vrsto različnih težavnostnih preizkušenj, preden so postale odrasle.

Ponavadi so bile te naloge test njihove pripravljenosti vstopiti v svet odraslosti, svet, ko bodo samostojno živele v naravi, skupaj s svojimi vrstniki, brez stalne podpore in nadzora njihovih staršev.

Veverice so imele tako tisti dan pred seboj plezalne preizkuse, zajci in srnjaki hitrostne, lisice so se pomerile v zvitosti, mlade sovice pa v znanju, medtem ko so divji merjasci morali s svojimi rilci skopati čim hitreje luknjo in poiskati okusen obrok.

Na ta dan je bila na trnih tudi sova Elfi, dolgoletna trenerka in mentorica mladih živali. zadnje leto je tokratne tekmovalce skrbno učila novih spretnosti, podpirala v trenutkih, ko jim ni šlo, spodbujala in usmerjala, predvsem pa verjela vanje in v njihove sposobnosti. Mlade živalice so ji hvaležno vračale in svoje naloge izvajale z zavzetostjo in dale vedno vse od sebe.

Tako je končno napočil čas, ko je slon Mumbasa, ki je bil sodnik tekmovanja, močno zatrobil s svojim rilcem in dal znak za začetek te mladinske Olimpijade, ki pa je bila vendarle drugačna od naše: živalice niso tekmovale med seboj, temveč jim je uspešno opravljena naloga prinesla verižico iz školjk, simbol zrelosti in odraslosti.

Mladenke in mladeniči so po vrsti uspešno izvajali svoje preizkuse ter Elfi jim je vsakokrat zadovoljno čestitala.

Merjaščku Timiju pa naloga nikakor ni stekla: ril in rovaril je s svojim rilčkom po vlažni gozdni prsti, a nikakor ni mogel najti deževnika oz. kakšnega drugega črva. Bil je že povsem na robu obupa, ko mu Elfi, ki se je spomnila, kako spreten je Timi s parklji, zakliče:  “gremo Timi, uspelo ti bo. Spomni se, kako smo trenirali s čekani in parklji nazadnje, ko smo igrali žogobrc, ti znaš to tudi po drugi poti.”

Timi tokrat poskusi malce drugače, ne tako kot pritiče merjascem, ki za iskanje črvov vedno uporabljajo rilec, temveč se v prst zapodi s svojimi ostrimi čekani in parklji. Prst je kar švigala okoli po zraku, kot tudi deževniki, ki jih je Timi tako izbezal na plano.

Mladi merjasec Timi je tisti dan osvojil novo veščino, ki mu je prinesla tudi verižico zrelosti, Elfi pa veselega in samozavestnega varovanca, kar je bilo največje darilo za njihovo empatično učiteljico.

Nauk zgodbe:

Voditelj osvobaja pozitivne lastnosti ljudi, je kot kipar, ki v gmoti skale vidi čudovito skulpturo.

V svojih zaposlenih vidi več, pogosto tudi njihov skriti potencial.

Podpira jih in spodbuja z novimi izzivi, da presegajo svoja samoomejujoča prepričanja – s čimer zaposleni razvija novo (samo)zavest in vero vase.

Janez Žezlina

Potentiolog in poslovni coach

E: janez@ecg.si

P.S.

Sova Elfi je enajsta od mnogih živalskih basni o vodenju (prva je bila Orel Primus), ki bodo v obliki ilustrirane zbirke izšle v letu 2019. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.

P.P.S.

Sova je simbol modrosti. Njen sopotnik Čuk je dobil ime po Ateni, grški boginji civilizacije, modrosti, obrti, tkanja in discipline, ki jo spremlja sova, kot simbol modrosti.