V puščavi sredi Skalnega gorovja se je odvijal nenavaden prizor. Indijanski poglavar Medvedovo srce se je že od jutra brezglavo vrtel po taboru in govoril: “Uf uf, kaj je sedaj to? Uf uf, le kje je moja poglavarska perjanica?”

Potem, ko se je malo pomiril, je poklical dva svoja vojščaka in preiskali so njegov vigvam ter pregledali, če je tam slučajno kakšna sled o morebitnem tatu perjanice?

Po nekaj trenutkih so v enem koncu šotora zagledali poseben svilen moder konec tkanine, ki ni pripadal ne poglavarju, ne njegovi družini. Poglavar je vojščakoma naročil, da vse prebivalce tabora postrojijo v ravno četo pred njegovim šotorom.

Ko so bili zbrani, jih je s svojim globokim glasom vprašal: “Kdo od vas spozna ta košček tkanine, komu pripada”? Takrat se oglasi traper Jimmy, ki je prišel v indijanski tabor nakupovat krzna in kože, v zameno za kavo in žito: “To je del moje srajce, mogoče sem se včeraj v tvojem šotoru za nekaj zataknil, ko sem bil pri tebi na večernem posvetu.”

Medvedovo srce pa v tistem momentu gromko zakliče: “Primite goljufa, on mi je vzel mojo perjanico. Zaprite ga v šotor, zastražite ga in preiščite njegove prostore.” Jimmy se je temu uprl, zaklical, da on tega ni naredil, da je k njim prišel samo kot pošten trgovec … vendar nič od tega ni pomagalo, zaprli so ga v šotor in šli preiskati njegovo robo.

Vendar pa med njegovimi stvarmi niso našli nič in kazalo je, da je Jimmy govoril resnico in da je perjanico moral odnesti nekdo drug.

Poglavar je še vedno nejeverno na glas razmišljal: “Moral je biti on, bil je pri meni v šotoru, videl je razkošno perjanico, trgovec je in še edini bledoličnež v taboru, to je edino logično, da je perjanico vzel on. Sigurno je moral imeti pomagača pri tem.”

“Pokličite mi želvaka Merselsa, on je najboljši detektiv v Skalnem gorovju, on bo našel rešitev.”

Trije vojščaki so takoj zajahali konje in ni minila ura, ko se je v njihovem spremstvu prikazal želvak Mersels, bistroumna in nadvse radovedna želva, ki je vedno znala poiskati odgovore na najbolj zagonetna vprašanja.

Po nekaj uvodnih razlagah s strani poglavarja, je Mersels rekel: “Odpeljite me v poglavarjev šotor, prizorišče tatvine bi si želel še sam ogledati.”

Tako ga odpeljejo v poglavarjev vigvam in Mersels se loti temeljite preiskave: pretakne vsako stvar v šotoru, se vmes popraska po nosu, prediha in poskuša vsrkati vse možne vonjave, se še enkrat popraska po nosu in reče: “Kaj me je že učil moj stari oče? Včasih so najbolj logične stvari enostavne. In včasih ti rešitev leži enostavno pred nosom, samo prepusti se ji, poslušaj intuicijo in odklopi glavo.” To rekoč, se mu ideja utrne v glavi in odide ven do poglavarja.

“Medvedovo srce, pojdimo v gorsko stajo, tam bo tvoja perjanica.” Poglavar se je najprej začudil ideji, potem pa le šel z Merselsom proti stajam, saj je želvak v njegovih očeh vzbujal veliko spoštovanje.

In res, ko so prišli do staj, visoko nad taborom, tam zagledajo kozo Zalko, ki je s perjanico na glavi mirno mulila travo in uživala v zelenem prigrizku. “Le kako si to vedel, “presenečeno vpraša poglavar.

“Hja, uporabil sem malo razuma, poslušal intuicijo in zaupal svoji domišljiji. V šotoru sem na prostoru, kjer je ponavadi obešena poglavarska perjanica, opazil tri kratke kozje dlake. Seveda na prvo žogo, uporabljajoč logiko, pomislimo, da je perjanico morala vzeti človeška roka in teh dlak ne povežemo z možno rešitvijo. Potem pa sem vendarle pomislil, kaj mi pravi moja (živalska) domišljija in da se mogoče rešitev skriva v njej. In tako je tudi bilo, moj dedek je imel ponovno prav,” je še zaključil pronicljivi živalski detektiv.

Nauk zgodbe:

“Logika te lahko popelje od točke A do B. Domišljija te lahko pripelje kamorkoli.” Albert Einstein

Dober vodja zna uporabljati razum/logiko, kot tudi poslušati svojo intuicijo oz. srce. In zna presoditi, kdaj uporabiti eno ter kdaj drugo oz. kdaj prisluhniti obema.

Janez Žezlina

Potentiolog in poslovni coach

E: janez@ecg.si

P.S.

Želvak Mersels je deseta od mnogih živalskih basni o vodenju (prva je bila Orel Primus), ki bodo v obliki ilustrirane zbirke izšle v začetku leta 2019. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.

P.P.S.

Želve so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber. Danes poznamo okoli 300 živečih vrst želv, mnoge od katerih so zaradi počasnega premikanja in dolgega generacijskega časa kritično ogrožene. Skupina je poznana tudi po fosilnih ostankih izumrlih predstavnikov, najstarejši izmed katerih so stari okoli 210 milijonov let in dokazujejo, da so želve ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev (vir: Wikipedia).