INTERVJU Z ZINETO VILMAN, SVETOVALKO ZA PODJETNIŠTVO

1.    V svoji karieri ste zavzemali vodilne menedžerske pozicije v različno velikih podjetjih (Skupina Givo Real, Avalon, Publikum, Postojnska jama Turizem, Iskra Avtoelektrika itd.) v raznovrstnih industrijah  (gradbeništvo, finančno svetovanje, turizem, industrija) – kaj bi svetovali slovenskim menedžerjem, katera so v tem trenutku kjučna področja in menedžerski koncepti, na katere se je priporočljivo osredotočiti?

Velika večina slovenskih podjetij, tudi še danes, ko imamo opravka z največjo finančno in gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, poudarja pomembnost finančnega kapitala in le tiste motive gospodarjenja, ki so merljivi: dobiček, rast, gospodarnost, likvidnost. Predvsem likvidnost je zelo pomembna, saj je doseganje ciljev ob pomanjkanju finančnih sredstev zelo otežkočeno, če ne že nemogoče. Tudi ostali merljivi kazalci so pomembni, vendar lažje dosegljivi ob upoštevanju nekaterih t.i. » mehkih faktorjev« za uspešnost gospodarjenja. Pomembno je oblikovanje celovite globalne strategije, ki bo temeljila na konkurenčnih prednostih podjetja, ki poleg finančnega kapitala, upoštevajo tudi druge vrste kapitala in sicer intelektualni, socialni in psihološki kapital. Predvsem slednji je pri nas močno podcenjen in premalo poudarjen, čeprav vemo, da seštevek optimizma, pozitivne naravnanosti, odzivnosti, zaupanja ter samozavesti vseh udeležencev v vseh procesih organizacije pomeni pozitivno organizacijsko klimo in veliko večje možnosti za uspeh. Drugo področje, ki je pri nas premalo poudarjeno je implementacija izobraževanja in inovativnosti v vsakdanje delovne procese in večja usmerjenost k uporabniku in zaposlenim. Pri tem pa je treba veliko pozornost posvetiti tudi politiki motiviranja in nagrajevanja. Pravilna kombinacija vseh poslovnih faktorjev omogoča uspešno delovanje tudi v kriznih časih. 

 

2.    Kakšna je pri tem vloga finančne funkcije v podjetju in kateri so ključni finančni (in nefinančni) kazalci, ki jih je dobro spremljati?

Finančna funkcija je v vsakem podjetju zelo pomembna, saj omogoča zagotavljanje finančnih virov za celoten poslovni proces ter poslovodstvu posreduje informacije o ključnih finančnih kazalcih kot so dobiček, donos na kapital, dodana vrednost na zaposlenega idr. ter omogoča ustrezno odzivnost. V današnjem času pa je pomembno spremljati tudi organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih, ker nam njihova (nepredvidena) reakcija lahko povzroči veliko škodo. Stavkovni val v Sloveniji je namreč razkril, da imajo stavke lahko posledice v nepredvidljivih reakcijah kupcev ali dobaviteljev, ki praviloma zmanjšajo ali se odpovedo sodelovanju s »problematičnim« partnerjem. In škoda, ki tako nastane, je skorajda nepopravljiva. Ključen pa je seveda uporabnik oziroma trg. Zato sodi spremljanje njegovega zadovoljstva, potreb, želja in vrednot (uporabnost, poštenost, hitro delovanje, odgovornost)  med najpomembnejše naloge poslovodstva.

 

3.    Kaj bi svetovali mlademu menedžerju, ki je ravnokar postal vodja  manjšega tima sodelavcev (5 do 8 ljudi): kako naj si pridobi vodstveno avtoriteto in kredibilnost ter razvija svoj avtentični stil vodenja?

Temeljna valuta vsakega vodje je zaupanje. Manager se mora zavedati, da mu ljudje sledijo zato, ker zaupajo njegovemu značaju. Zaupajo mu zato, ker vedo, da bo izpolnil dane obljube. Ker je vodenje potovanje k neznanemu cilju, pot pa je le redokdaj premočrtna, temveč je povezana z mnogimi pastmi in tveganji, je včasih zaupanje edino vezivo nehomogene skupine. Zato se mora mladi vodja poleg strokovnega izpopolnjevanja posvetiti tudi graditvi svojega značaja, predvsem pa osebni integriteti in avtentičnosti ter se zavezati h nenehnemu izboljševanju.

 

4.    Imate tudi dolgoletne izkušnje v izrazito podjetniških okoljih oz. družinskih podjetjih – katere so glavne prednosti le-teh?

Podjetniško okolje v tovrstnih podjetjih je drugačno, saj ga v veliki meri determinira lastnik ali več njih oziroma družina. Ne glede na to, da takšna podjetja težijo k rasti je dobiček v prvi fazi delovanja podjetja praviloma skoraj edini motiv, ki jih poganja. Šele kasneje se mu pridružijo tudi druge kategorije kot so želja po rasti, ugledu, družbeno odgovornem ravnanju. Med prednosti tovrstnih podjetij bi prav gotovo prištela hitrost in fleksibilnost pri poslovnem odločanju, kar omogoča praviloma »plitka« organiziranost, brez stroge hierarhije. Ker so takšna podjetja manjša, je povezanost med zaposlenimi večja in pristnejša, kar vodi k sodelovanju in pozitivni organizacijski klimi.    

 

5.    Kje pa se skrivajo glavne pasti/tveganja za njihovo nadaljnjo rast?

Že večkrat sem v šali rekla, da je pri nas za celo vrsto poklicev treba imet licenco, med drugim tudi za nepremičninske posrednike, manager pa je lahko prav vsak. Ni pomembno, kaj in koliko zna in kakšne materialne posledice ima lahko njegovo ravnanje. Menim, da je prav pomanjkanje znanj o vodenju, trženju in ravnanju z ljudmi ter sodobnih managerskih konceptov eno izmed temeljnih tveganj za nadaljnjo rast malih in srednje velikih podjetij oziroma za rast sploh. Koncept vodenja je namreč bistveno drugačen pri malem kot pri srednjem ali velikem podjetju in brez ustreznega vedenja o »know-how«, nam težko uspe. Obvladovanje vseh vidikov rasti podjetja je namreč izjemno zahtevna in težka naloga. Lastnik podjetnik bi se tega moral zavedati in vodenje prepustiti profesionalnemu managerju. V praksi se to le redko zgodi, ker se podjetniki- lastniki težko ločijo od funkcije vodenja, ker se jim zdi, da izgubljajo nadzor. Podjetje tako ostaja majhno in bolj ranljivo, finančni viri so težje dostopni, nezanimivo je tudi za velike talente, ki se raje zaposlijo drugje. S tem je podjetje oropano za nove ideje in nov zagonski cikel. Podjetniki tudi premalo vedo o poslovno inteligenčnih modelih in procesih inovativnosti, kar tudi sodi v kategorijo pomanjkanja znanja. Na kratko: le znanje oziroma njegova implementacija lahko spodbudi rast vsakega podjetja. Za dobro idejo in pravo strategijo, ki jo uresničujejo kompetentni posamezniki se denar namreč vedno najde.

 

6.    Vaš nasvet bodočim potencialnim podjetnikom, ki šele začenjajo z uresničevanjem svoje podjetniške vizije – kateri so ključni dejavniki  njihovega uspešnega podjetniškega vzleta?

Poleg graditve strokovnih kompetenc in značaja, vrednega zaupanja je pomembno, da počnemo tisto, kar imamo radi in pri čemer lahko izživimo svojo ustvarjalnost. Osredotočiti se moramo na uporabnika. Zagotoviti jim moramo pozitivno uporabniško izkušnjo, vse drugo bo potem sledilo samo po sebi. Za uporabnika moramo biti vedno dosegljivi. Početi moramo samo eno stvar in tisto res odlično. Pomembno je hitro delovanje, saj uporabniki večino stvari želijo takoj. Zgraditi si moramo vrednostni model delovanja in v svoje poslovanje vključiti etične standarde, torej delovati brez »udarcev pod pasom« in drugih negativnosti. Videz res ni vse, urejenost pa je nujna. Družijo in delujejo naj samo z ljudmi, s katerimi delijo iste vrednote, cilje in energetsko opremljenost.  

 

7.    Richard Branson, ustanovitelj Virgin-a, je dejal, da ko razmišlja o novih poslih in strategijah, vedno poskrbi, da zraven ni nobenega finančnika ali računovodje. Koliko in kako je v snovanje strategij podjetja in o nadaljnjem razvoju smisleno vključevati finančnike in njihov način razmišljanja?

Finančniki in računovodje sodijo že po »uradni dolžnosti« med konservativne in previdne ljudi. Njihova naloga je opozarjati poslovodstvo na finančne posledice njihovih odločitev in predvideti tudi najbolj črne scenarije. Podjetniku kot je Branson se tako lahko kmalu zazdi, da so ovira pri uresničevanju podjetniških idej. Zato je v prvi fazi oblikovanja razvojne strategije bolj smiselno, da jo razvijamo sami oziroma razvijemo koncept, ki ga je možno preveriti s finančnega, računovodskega in tudi pravnega vidika. Šele nato pride na vrsto vključitev finančnika in računovodje, ki kot rečeno naše zamisli preveri tudi »v številkah«, izdela pa tudi analizo občutljivosti na ključne predpostavke strategije. Velikokrat se namreč izkaže, da je zastavljena strategija finančno ali davčno manj učinkovita kot smo sprva predvidevali in jo je treba prilagoditi ali celo delno oziroma v celoti spremeniti. Od tu dalje je sodelovanje obeh skoraj nepogrešljivo.

 

Ga. Vilman, lepa hvala za te praktične, koristne in izkušenj polne nasvete.

 

Janez Žezlina

E: janez.zezlina@energos-svetovanje.si

M: +386 41 233 390