IZGOREL VODJA NE BO PRIPELJAL DO USPEHA

Izgorelost je danes znan pojav, povezujemo jo predvsem z aktivnostjo v poslovnem svetu.  V besednjaku menedžerjev se beseda izgorelost pojavlja vedno bolj (pojavlja se tudi v ostalih segmentih).  Razlikovati je potrebno med pojmoma izgorelost (op.p. burnout) in delovna izčrpanost (op.p. wornout). Pri »wornoutu« gre za dejansko prevelike obremenitve, na katere nimamo vpliva, pri burnoutu pa so dejavniki v vsakem posamezniku.

Definicija izgorelosti se glasi: »Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati.”

Človeku, ki je izgorel pade njegova produktivnost, zmanjša se mu energija, začne se počutiti izredno nemočnega, vse mu je brezupno, postane ciničen. Ima občutek, da je nekoristen za okolico. Vse mu postane težko, celo zjutraj nima energije, da bi vstal iz postelje in začel z dnevnimi opravili.

 

Kdo je bolj dovzeten za izgorelost

Pogosto je mnenje, da so za izgorelost krivi predvsem zunanji dejavniki, kot so slabo organizirano delo, nejasno delo, monotono delo in še vrsta drugih povzročiteljev.  To so dejavniki, ki povzročajo stres, ni pa nujno, da bodo povzročili izgorelost. Za izgorelost so potrebne tudi določene osebnostne značilnosti, ki izdatno pripomorejo k temu, da izgorimo. Te značilnosti pripeljejo do tega, da stresnim reakcijam dajemo določen pomen. Bolj pomembno in intenzivno doživljamo stres, več imamo možnosti, da bomo izgoreli.

Za ljudi, ki so bolj nagnjeni k izgorelosti je značilno, da vrednotije sebe glede na svoje delo in dosežke. Več bom delal – bolj me bodo spoštovali in več pohval bom dobil. Dobro samopodobo imajo, ko ustrežejo drugim, ko so vedno boljši ali stremijo k perfekcionizmu. Moto v življenju jim je: delaj veliko – potrudi se. Torej je njihova samopodoba povezana s storilnostjo.

Pot do izgorelosti je lahko dolga več let in poteka tudi v več stopnjah od utrujenosti in do končne stopnje adrenalinske izgorelosti. Končna stopnja pripelje do popolne izgube energije, zlom na vseh področjih človekovega delovanja. Vsaka aktivnost je takemu človeku odveč in velik napor.

Da se izognemu končnemu rezultatu se moramo nevarnosti izgorevanja zavedati. Kljub potrebi, da smo zelo zaposleni, kljub pritiskom okolice in lastnikov podjetij se moramo zavedati nevarnosti in spremeniti naš odnos do dela in življenja. Najti moramo drugačne načine potrditve, ki ne bodo samo zunanje. Spremeniti je potrebno odnos do sebe na miselni, čustveni, telesni in vedenjski ravni.

Določene spremembe lahko storimo sami, nekaterih značilnosti pa ne zaznamo sami in je dobro, da se o tem s kom pogovorimo. Za dosego teh sprememb je priporočljiv coaching ali terapevtsko delo, z izšolanim terapevtom. Ni primeren vsak, ki je prebral nekaj o izgorelosti in stresu.

Okrevanje je dolg proces, ki poteka na vseh zgoraj opisanih ravneh. Pri okrevanju je potrebna medicinska (pri adrenalni izgorelosti ali tudi prej) in tudi psihoterapevtska pomoč. Psihoterapija je uspešna tako pri preventivi kot pri zdravljenju izgorevanja. Psihoterapija je vedno prilagojena individualnim značilnostim stranke, ne tlačimo jo v vnaprej definiran okvir. 

Spoznajmo izgorelost, prepoznajmo znake pri sebi. Opazujmo tudi ljudi, s katerimi živimo in delamo in jih pravočasno usmerimo v spremembe. Predvsem pa si dovolimo, da si vzamemo čas za sebe in svoje najbližje, ker se bomo le na tak način izognili nevarnosti izgorelosti.

 

Matjaž Košir

Dipl. pedagog in specializant psihoterapevt  

Matjaz.kosir@energos-svetovanje.si

matjaz.kosir@psiho-terapevt.si

www.psiho-terapevt.si