COACH SVETUJE: KAKO POSTATI DOBER POSLUŠALEC

1. Poslušanje je aktivnost in zaradi tega poslušalec ne sme biti neaktiven. Pri dobrem poslušanju je zelo pomembna aktivnost. Če niste aktivno udeleženi pri poslušanju, ne poslušate. Aktivno poslušanje zahteva, da postavljate vprašanja in dajete povratno informacijo.

Namen poslušanja je:

  1. da razumemo tistega, ki nam nekaj pripoveduje
  2. da nam je s tistim, ki nam pripoveduje, prijetno
  3. da se česa naučimo
  4. da mu pomagamo ali ga potešimo

 

2. Parafraziranje: je osnovno orodje za poslušanje. ”To , kar ste rekli je ….” ,”Ali s tem mislite to ….” Parafraziranje pomaga, da sogovornika uskladita razumevanje vsebine, ki nam jo nekdo želi sporočiti. Parafraziranje omogoči postaviti skupne temelje za povedano, zmanjšuje močna čustva, ki se lahko pojavijo in je protistrup za blokade, ki nastanejo med pogovorom. Govorec  zazna, da se poslušalec iskreno zanima za to, kar nam sporoča in se čuti spoštovanega.

 

3. Empatično poslušanje ima pomembno nalogo. Ta naloga je, da spoznamo, sprejmemo in razumemo, da v življenju delamo vse v najboljši veri, da živimo najbolje, kakor znamo in to z orodji, ki smo jih v življenju pridobili. Nekateri ljudje imajo boljše obrambne mehanizme in preživetvene strategije kot drugi. Prijaznost, hudobnost, jeza, solze, upoštevanje, nepričakovani odzivi, pozornost, pazljivost, so vse načini, ki nam pomagajo, da ostanemo živi. Tisti, ki imajo veliko samoobrambnih strategij nas lahko s tem omrežijo, ovirajo in z empatičnim poslušanjem bomo spoznali, kako so živeli in zakaj so razvili določene obrambne strategije. Tudi to nam bo pomagalo, da bomo boljši poslušalci in bomo sogovornikove poglede, vrednote lažje razumeli.

 

4. Ko poslušamo, bodimo odprti za drugačne poglede. Sodbo o vsebini ali pogledih sprejmemo zelo lahko in hitro. Toda takšen način je lahko nevaren, ker vam lahko onemogoča, da osebno rastete, ker ste že takoj na začetku sprejeli zaključke, od katerih ne odstopate. Na ta način lahko zadnji izveste, da niste imeli prav, odpišete ljudi, ki so vam lahko zelo pomembni in vse to zaradi nestrinjanja. S tem se bodo ljudje odmaknili od vas in vas bodo nehali spoštovati. Nehali bodo komunicirati z vami. Sprejmite mnenja drugih in jih ne zavračajte brez argumentov in vsepovprek.

 

5. Opazujmo, ko poslušamo.

a)       Kar vam je povedano, primerjajte z vašim znanjem, pogledi, ki jih imate, zgodovino, ljudmi, ki jih poznate in tudi z okolico, v kateri živite. To vam lahko ogromno pove.

b)      Poslušajte in opazujte neverbalno komunikacijo. Neskladnost (inkongruenca) povedanega in neverbalne komunikacije vam lahko veliko pove o sogovorniku. Neskladje opazimo takrat, ko povedano ni podprto z neverbalno komunikacijo (nekdo nam razlaga nekaj hudih stvari, ki so se mu v zadnjem času zgodile. Pri tem pa neprizadeto srka kavico in se smeji). Tukaj opazimo, da ima ta človek težave z občutenjem čustev o stvareh, ki nam jih pripoveduje. Lahko govorimo, da zanika prava čustva. Tudi to nam lahko veliko pove o sogovorniku in vsebini povedanega.

 

6. Integrirano poslušanje:

Vsak si želi, da bi bil slišan in zato moramo uporabiti še nekaj veščin pri poslušanju:

  • imejte očesni kontakt – to ne pomeni, da morate v sogovornika strmeti
  • bodite nagnjeni rahlo naprej – ne smete pa vstopiti v varno območje sogovornika
  • spodbujajte sogovornike z parafraziranjem in dajanjem povratne informacije (t.i. feedbackom)
  • postavljajte usmerjena vprašanja – da razjasnite vsebino, sprašujte počasi
  • pogovor naj poteka v mirnem okolju – izogibajte se množici
  • bodite pozorni tudi na to, če so vaša čustva glede vsebine močna, trudite se razumeti, kaj vam je povedano in kako vam je nekaj povedano.

 

To je le nekaj nasvetov, kako biti boljši poslušalec. Kako bolje razumeti vsebino povedanega in ob tem tudi spoznati sogovornika.

 

Matjaž Košir

matjaz.kosir@energos-svetovanje.si

matjaz.kosir@psiho-terapevt.si

www.psiho-terapevt.si