Bliža se zaključek poslovnega leta. Podjetja se že pripravljajo na izdajo letnih poročil ter se soočajo z vsemi dodatnimi neljubimi nalogami, ki jih to delo (beri: revizija) prinaša. 

Hkrati se že okvirno pripravljajo proračuni za naslednje leto in glede na to, da je finančna kriza še v polnem zagonu – nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da je ne bo konec še vsaj 5 let – bi bilo treba varčevati na vseh straneh. Varčevati na vseh straneh? Da, vse dokler dnevni red ne nanese na proračun za oglaševanje. Brez oglaševanja ni prodaje in brez oglaševanja ni visokih stroškov za oglaševanje. Ali bolje rečeno, z oglaševanjem pride prodaja in z oglaševanjem pridejo visoki stroški oglaševanja.

Kaj imajo podjetja na voljo? V prvi vrsti verjetno vsak pomisli na TV oglase. Že pri velikih in finančno dobro stoječih podjetjih vodilne zaboli glava, ko pomislijo na to, kaj šele pri tistih, ki se z velikimi ne morejo kosati. TV oglasi so v redu, dokler se ne zaveš, da zanje potrebuješ nekaj tisoč EUR na minuto, da je oglasov dobesedno na tisoče in da je zelo težko narediti takšnega, ki bo potencialnim kupcem ostal v spominu in se razlikoval od ostalih. Na pamet mi pade primera o iskanju igle v kopici sena, ki je tukaj povsem na mestu.

V drugi vrsti verjetno stojijo oglasi v tiskanih medijih, torej oglaševanje v časopisih, revijah, itd. Omenjeni mediji, ki imajo v najboljšem primeru naklado nekaj deset tisoč izvodov, želijo za tovrstno oglaševanje nekaj tisoč EUR na teden. Pri tiskanih medijih ne vemo, ali so bralci v resnici naši potencialni kupci ali pa so v baru vzeli časopis zgolj iz dolgočasja. Prav tako se je treba vprašati, koliko ljudi sploh pogleda oglase v tiskanih medijih in časopisa ne le prelista oz. obrne stran, ter se zavedati dejstva, da svet postaja elektronski in mobilen. Vsi raje preverimo novice na spletu, saj je novica že zastarela, ko nam poštar dostavi časopis.

Zato bi bilo smiselno in logično v naslednji vrsti pomisliti na oglaševanje na spletu. Bannerji, zakup prostora, Adwords in ostalo. Slabosti je res manj kot pri zastarelih oblikah oglaševanja, a kljub temu se cena še vedno dvigne na nekaj tisoč EUR za nekaj klikov, pri najbolj obiskanih spletnih straneh pa je še to prenizka številka. Pri takšni vrsti oglaševanja lahko včasih naletimo tudi na neljube dogodke, ki jih pogosto prepozno opazimo. Lahko se namreč zgodi, da se ob članku na novičarski spletni strani, ki opisuje problem kajenja pri mladoletnikih, pojavi fotografija osebe, ki veselo kadi; ali pa se ob članku, ki opisuje spolni škandal, pojavi oglas za kondome; zadnji primer, ki morda najbolj nazorno prikaže “nerodnost pri oglaševanju”, je primer članka o grozoviti nesreči, kjer sta trčila dva vlaka, ob katerem se pojavi oglas za pogrebne storitve. Vsemu temu bi se seveda dalo izogniti, a se kaj takega rado pripeti, pokaže pa tudi na določeno kontroverznost današnjega poslovnega sveta in oglaševanja, ki je njegovo (včasih tudi manipulativno – kar se na dolgi rok ne obnese) orodje.

Obstajajo še predlogi, kot so oglasne table v prometu – kdo jih še gleda? Na vsakem vogalu jih je trideset in oseba, ki drvi na delo, četudi jo opazi, jo v naslednjem križišču pozabi, saj tam že visi oglas konkurenta. Zagotovo si zapomnimo le oglasne table, na katerih piše PROSTOR ZA VAŠ OGLAS, zraven pa je pripisana telefonska številka osebe, ki želi za kos lesa najemnino v višini nekaj sto EUR na mesec.

Oglaševanje z razdeljevanjem letakov na ulici, z zatikanjem letakov za brisalce avtomobilov, s potiskanjem letakov pod vhodna vrata v blokih, … je primerno, če želimo poceniti naš izdelek in uničiti ves trud, ki smo ga do zdaj potrebovali, da smo zgradili ime naši blagovni znamki.

Seveda pa obstajajo tudi načini oglaševanja, za katere Američani pravijo, da so »out-of-the-box«. Moje najljubše, no, ne najljubše, ampak tisto, ki me je najbolj nasmejalo, je oglaševanje v javnih straniščih in kopalnicah. Seveda, kar predstavljam si, da bi podjetje, ki skrbi za svojo blagovno znamko, poseglo po oglaševalskem prostoru poleg straniščne krtačke in raznih ženitvenih ponudb.

Po vseh pretehtanih opcijah in po vseh raznih vrstah oglaševanja na koncu po navadi pride do tega, da se podjetje ne bo oglaševalo nič manj in nič več kot lani ter na nič bolj iznajdljiv način in tako na svoja vrata ne bo privabilo nobenega novega, omembe vrednega potencialnega kupca.

Približno na tej točki razglabljanja dnevnega reda, kar se tiče uporabe različnih oglaševalskih kanalov in orodij, si direktor oz. lastnik podjetja začne želeti, da bi se mu na zaposlitveni oglas podjetja, kjer iščejo izkušenega komercialista/tko – na zaposlitveni oglas, ki mimogrede traja že dobrega pol leta, končno že javil nekdo primeren. Prošenj je seveda dovolj in vsi vemo, da nas je ekonomistov kot listja in trave, vendar ne primernih – takšnih, ki bi z izkušnjami iskali zaposlitev. 

Ta »izkušeni mojster« bi se izzivu samo zasmejal v obraz, pomislil na zadnje svetovne trende in z rokava že stresal inovativne metode oglaševanja. Ena izmed takšnih, oziroma kar najpomembnejša med njimi (še posebej, če govorimo o metodi oglaševanja, ki je primerna za podjetja, katerih ciljne stranke so končni potrošniki, torej govorimo o podjetjih, ki delujejo na t.i. B2C (op.p. Business to Customer) trgu) , je zagotovo oglaševanje na pametnih napravah. To so mobilni telefoni, tablice, ipd. Raziskava družbe Intel kaže, da naj bi bilo že letos do konca leta na svetu več kot 7 milijard teh naprav. Se pravi, da jih bo prvič v zgodovini več, kot je ljudi na planetu. In do leta 2015 naj bi se to število podvojilo. 

Samo predstavljajte si! Potencialni kupci, ki so dosegljivi 24 ur na dan (ker imamo telefon vedno pri sebi), vse dni v letu, kjerkoli, kadarkoli! Razne aplikacije, ki omogočajo oglaševanje na pametnih napravah so že v ponudbi, nekatere tudi slovenske (presenetljivo iznajdljive in dobro narejene). Trendi zagotovo kažejo, da se bo v prihodnosti vse gibalo v tej smeri – v smeri mobilnosti in uporabnosti. 

Enostaven primer oglaševanja na pametnih telefonih bi bile dnevne oz. tedenske ponudbe (mobilni kuponi), ki so zelo aktualne v zadnjem času. Le da pri pametnih napravah ni potrebno tiskati kupona in ga fizično prinesti v trgovino. Potencialni kupec kupon prejme direktno na telefon (ki ga ima vedno pri sebi) in ga nato na kraju nakupa preprosto pokaže oz. potrdi istovetnost. Brez tiskanja kuponov, brez oglaševanja akcij, torej brez visokih stroškov za podjetje, hkrati pa z dramatično povečanim dosegom podjetja do potencialnih kupcev. In povejte, kateri potencialni kupec ne bi hotel dobivati dnevnih ponudb na telefon, če bi mu to koristilo? Kdo izmed nas danes, pri takšnem stanju gospodarstva, ne išče bolj ugodnega nakupa? Mimogrede, v ZDA se danes že dnevno obrača na milijone dolarjev preko navedenih dnevnih oz. tedenskih ponudb.

Stroški so že naslednja prednost te metode oglaševanja. Ker ni proizvodnih stroškov, kot so plakati, tiskanje, deljenje, razni posredniki, ki realizirajo oz. po domače povedano »vlečejo« provizije, je cena takšnega oglaševanja občutno nižja, če jo primerjamo z zastarelimi načini oglaševanja, ki smo jih opisali v začetku.

Slovenci se imamo za moderen, priden, delaven narod, z izobraženo delovno silo. Takšni smo tudi v resnici. Poleg tega pa je Slovenija tudi vodilna v celotni Srednji in Vzhodni Evropi po številu uporabnikov pametnih telefonov (CEE Telco raziskava). V Sloveniji je 94 % ljudi, ki uporabljajo mobilne telefone in 27,6 % uporabnikov pametnih telefonov. Prav tako je 83 % mobilnih paketov plačniških, kar pomeni, da imajo uporabniki večinoma že zakupljen prenos podatkov v plačniških razmerjih s svojimi operaterji. In kdo potem ne bi hotel uporabljati orodja, ki bi mu prinašal izboljšanje njegovega trenutnega stanja, z nečim, kar je že plačal?

Poglejmo si še nekaj dokazanih številk iz tujine. Vsako minuto se z interneta prenese in namesti 47.000 aplikacij. 277.000 ljudi se vsako minuto prijavi na Facebook, spletni iskalnik Google pa v tem času izvede 2 milijona spletnih poizvedb.

Vsako minuto je prijavljenih 1.300 novih mobilnih telefonov. 80 % svetovnega prebivalstva, kar je približno 5 milijard ljudi, že ima svoj mobilni telefon. Po zadnjih podatkih je od tega 1,08 milijarde pametnih telefonov. Prevladujoči delež pametnih telefonov ima Android (46,9 % tržni delež), sledi pa mu Apple s svojim Iphonom (iOS) in 28,7 % tržnim deležem. Večina uporabnikov pametnih telefonov (62 %) je starih od 25 do 34 let, najbolj priljubljene aktivnosti na pametnem telefonu pa so pisanje sporočil, brskanje po spletu in igranje iger.

 

 

Podjetja, lastniki, menedžerji, direktorji in odgovorni oglaševalci bodo čim prej morali začeti upoštevati te nove trende, saj »kdor ne gre s časom, s časom gre!« No, svet le ni tako črnogled, pomisliti pa je treba, kje bi bila danes finska Nokia, če bi pred leti začela vlagati v razvoj pametnih telefonov in svojega operacijskega sistema, kot sta to storila Apple in Samsung. In mnogi drugi, če smo že pri tem.

 

Jani Petric, direktor

JR Media d.o.o.

jani.petric@jrmedia.si

 

P.S. Podjetje JR Media d.o.o. in njihova aplikacija Stella je zelo dober približek direktorjevemu novemu zaposlenemu oz. poslovnemu partnerju.

 

VIRI:

http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042538115   – vir navedenih podatkov za Intel.

http://www.gfk.rs/public_relations/press/articles/008936/index.en.html   – vir navedenih podatkov za CEE Evropo.

http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042537748  –  vir navedenih podatkov za dogajanje na spletu v eni minuti.

http://ansonalex.com/infographics/smartphone-usage-statistics-2012-infographic/   – vir navedenih podatkov za svet.