Povzetek prispevka – celoten prispevek si lahko preberete na:

https://www.mckinsey.com/global-themes/future-of-organizations-and-work/how-do-we-create-meaningful-work-in-an-age-of-automation

 

V poletju 2018 je vlada Združenega kraljestva (UK) objavila dolgo pričakovan neodvisni pregled praks zaposlovanja v sodobnem gospodarstvu, ki ga je vodil Matthew Taylor, izvršni direktor londonske Kraljeve družbe za spodbujanje umetnosti, proizvodnje in trgovine (RSA).

V okviru pregleda so raziskovali tri pomembna vprašanja s področja trga delovne sile, danes in v prihodnje. Prvič, koga se izkorišča, kako se jih izkorišča, in kaj bi lahko storili glede tega. Drugič, razumevanje spodbud, ki vodijo v spremembe na trgu dela. Tretjič, obravnavali so vprašanje same narave dela.

Pregled temelji na trditvi, da mora biti vso delo (v britanskem gospodarstvu, seveda pa je koncept prenosljiv tudi na druga gospodarstva) pošteno in dostojno, z možnostjo razvoja in samouresničitve.

 

GIG EKONOMIJA

Pri vzponu ekonomije neodvisnega dela oz. samostojnega podjetništva ali t.i. “gig ekonomije”, gre za zelo razširjen fenomen. Obstaja že dlje časa, postalo pa je še posebej vidno oz. prisotno v tistih dejavnosti, kjer je tak način dela tudi digitalno omogočen, kjer ljudje npr. ponujajo storitve najema vožnenj z avtomobilom ali druge podobne vrste proizvodov in storitev.

Večina opravlja delo samostojnega podjetništva, ker sami tako želijo. Vendar je pomembno vedeti, da obstaja približno ena tretjina ljudi, ki to počnejo iz nuje. Bodisi zato, ker ne morejo najti tradicionalne zaposlitve – kot na primer v Španiji, ali pa to počnejo, ker z redno zaposlitvijo ne zaslužijo dovolj in na ta način poskušajo dopolnjevati svoje dohodke.

 

 

VPLIV NA PODJETJA

Vprašanje za podjetja je, kako zagotoviti zaposlenim želeno fleksibilnost, saj je eden glavnih vzrokov za neodvisno delo, prav fleksibilnost dela. Drugo vprašanje je, kako tem delavcem zagotoviti stabilno plačilo. Vemo, da je variabilnost prihodkov problem pri tem načinu dela. Obstajajo pogodbe za delo, kjer sami dogovorite svoj delovnik, kdaj in koliko bi delali. Obstajajo pa tudi pogodbe, kjer delodajalec garantira delavcu minimalno dve (2) uri dela na teden, v osnovi pa želi, da dela zanj 30 ur na teden. V teh primerih je delavec brez pogajalske moči in delodajalec z njim zlahka manipulira.

 

POMEMBNOST PRIMERNEGA DELA

Ko govorimo o delu, je potrebno poudariti, da plača ni glavni faktor zadovoljstva pri delu. Ljudje želijo dostojno plačilo in pravičnost glede na ostale kolege. Predvsem pa si želijo smisla v delu, da delajo nekaj uporabnega, na kar so lahko ponosni. Želijo si avtonomije, moči soodločanja, strokovnega izpopolnjevanja, ki jim povečuje karierne možnosti in osebnostno rast, kakor tudi timskega duha, da se čutijo vključene, sprejete, in da so del podjetja. Ti atributi dela veljajo v velikih podjetjih in multinacionalkah, vprašati se je treba, kako bi to prakso razširili še na ostalo gospodarstvo.

 

PRIČAKOVANJA SE SPREMINJAJO

V zadnjem času je zanimiv fenomen upadanje dohodkov gospodinjstev. Od leta 2005 do 2014 je po dohodku stagniralo ali nazadovalo 70 % gospodinjstev v Veliki Britaniji in 81 % v ZDA. Desetletje pred tem je bilo takih gospodinjstev manj kot 10 %. Ljudje postajajo pesimistični glede prihodnosti in ne verjamejo več, da bodo njihovi otroci v prihodnje imeli boljše pogoje za življenje.

Po drugi strani pa inovacije npr. pametni telefon, povsem spreminjajo življenje in ponujajo nove priložnosti. Vsak od nas ima na voljo neskončne baze znanja, najboljše filme, razvedrilo, neomejeno lahko komuniciramo s celim svetom. Pred 20 leti si za kaj takega moral biti bogat.

Spreminja se tudi percepcija glede samega dela in pričakovanja glede zaposlitve. Včasih je veljalo, da če ljudje nimajo dela, postanejo nesrečni in zbolijo. In dlje ko so brez dela, težje ga bodo dobili. Zato jim dajte delo, katerokoli delo. Zdaj se pojavlja razmišljanje, da plača ni toliko pomembna, pomembna je kakovost dela, ali nam delo uravnoteži druge plati življenja in ali nas osrečuje. V povezavi s tem se pojavlja tudi razmislek o nekem osnovnem dohodku za vse ljudi, ki ponuja nov pogled na samo naravo dela.

 

OSNOVNI PRIHODEK ZA VSE

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) bi moral v resnici omogočati fleksibilnost in izbiro. Gre za to, kako lahko lažje skombiniramo delo in vzgojo otrok, skrb za sorodnike, skrb za soseda, prostovoljstvo in aktivno življenje v družbi? Kako lahko ljudem, ki jih delo ne izpolnjuje, omogočimo lažjo opustitev dela? Ne da bi sedeli na kavču in ves dan gledali TV, ampak da bi se morda prekvalificirali, ustanovili podjetje ali vodili podjetje od doma. Torej UTD omogoča ljudem začutiti več moči in kontrole na hitro spreminjajočem se trgu dela in združevati delo z drugimi stvarmi v življenju.

 

VPLIV TEHNOLOGIJE

V okviru omenjene študije so analizirali tudi vpliv tehnologije na nizko plačana, nizko zahtevna delovna mesta. To »famo« o izginotju 20 % do 30 % delovnih mest v okviru študije ne jemljejo resno. V preteklosti se je izkazala za neresnično. Izvajalci študije menijo, da pri tem ne bo šlo toliko za izginjanje delovnih mest, ampak bolj za spreminjanje narave delovnih aktivnosti.

V obziru bo treba imeti ohranjanje človekovega dostojanstva. Ne smemo dovoliti, da človek postane suženj stroja in tehnologije.

Potrebno se bo vprašati tudi, na katerih področjih iti v tehnološke investicije. Razpravljavci v študiji ugotavljajo, da pri tem rabimo tudi t.i. javno-zasebna partnerstva. Vloga države je, da podpre inovatorje in izpostavi problemska področja, ki naj bi jih reševali: zelena energija, zdravstvo, nega…

Obenem pa se bo potrebno boriti proti monopolizaciji tovrstne tehnologije.  Morala bi biti dostopna širšim množicam in podjetjem. Nevarno je, da tovrstna podjetja postajajo mogočnejša od države. In ni dobro, da se politiki ne čutijo dovolj močne upreti se korporacijam na nacionalni ali celo na evropski ravni.

Povzel:

Gregor Jus

Svetovalec

Energos d.o.o.

gregor.jus@ecg.si