Pogled na vitkost (lean) kot na orodje za proizvodno učinkovitost, ki znižuje stroške, povečuje kakovost in »pospešuje« čas dobav prek kontinuiranih izboljšav procesa, je ozkogleden. Kajti če se podjetje osredotoči na izboljšave svoje vitkosti:

  • zgolj v okviru proizvodnega dela,
  • a pri tem »pozabi«, da je podjetje celota med seboj povezanih in prepletajočih se procesov (s svojimi vhodi, zaporedji aktivnostmi in izhodi, ki se NE omejujejo le na en oddelek, projekt ali nalogo);
  • je s tem »redukcionizmom« storjena že prva napaka, ki ne more prispevati k uspešni uvedbi ali dolgemu življenju vitkosti (lean) v podjetju.

Najpomembnejši sprožilec za izbiro vitkosti je pogosto zasidran v spoznanju, da bi lahko:

  • delali drugače, celo bistveno drugače, kot danes, in
  • imeli manj izgub, ki ustvarjajo izjemne stroške
  • oblikovali bolj uravnotežene in usklajene procese ter
  • dolgoročno zagotavljali večje zadovoljstvo ljudi z delom,
  • če bi le uspeli sistematično sproti identificirati in odstranjevati aktivnosti, ki ne dodajajo vrednosti (non-value added activity) in predstavljajo čisto izgubo (pure waste).

Glavna ovira pri identifikaciji teh aktivnosti seveda niso pomanjkanje časa, odpori in nemotiviranost, temveč sindrom rutinerstva (ali organizacijske slepote (Betriebsblindheit), ki nastane zaradi prevelike vpetosti v vsakdanje probleme in potrebe po herojskem reševanju kriznih situacij). Velikokrat so izgube zakrinkane kot aktivnosti, ki dodajajo vrednost, in jih je prav zato težko najti. Vztrajnost in sposobnost, da mahinalno ne sprejmemo vseh organizacijskih »svetih krav«, lahko pripomore k razkrinkavanju tovrstnih nelogičnosti.

Katera so tista izhodišča vitke organizacije (lean management), na katera je potrebno biti stalno osredotočen, če želimo uspeh na področju stalnih procesnih izboljšav:

  • Muri = preobremenjenost, nerazumnost, nelogičnost
  • Mura =  neenakomernost
  • Muda = izgube.

Najbolj nazorno so predstavljena na naslednji fotografiji, ki je ne gre jemati dobesedno »avtoprevozniško«:    

 

Za preskok v vitko dimenzijo – torej izven »varnih« zabetoniranih praks – s ciljem izogibanja čimvečim popolnoma običajnim napakam ter bliže k prepoznavanju treh navedenih izhodišč (Muri + Mura + Muda (M+M+M)), je velikokrat v začetki fazi uvajanja nujna

 

a.)    uporaba metode vizualizacije temeljnih in/ali podpornih procesov (visual management (glejte spodnjo fotografijo)),

b.)    onemogočanje vračanja v stari modus operandi ter

c.)    izbira še drugih tehnik, ki nudijo tudi največjim strokovnjakom za opravljanje določene naloge,

pogled iz sveže perspektive.

 

Le-ta »razgrnitev« se v tej fazi lahko podpre najmanj z analizami (npr.: CBA) in čimbolj konsistentnimi dokazi, da je predlagana izboljšava boljša od obstoječega stanja izvajanja procesa.

Ker bodo ravno tisti zaposleni, ki so sposobni jasno in glasno(!) identificirati M+M+M, nosilno jedro vitkosti v vašem podjetju, jim velja nameniti vsako razpoložljivo minuto, ki jo imate na voljo, za krepitev njihove vitke miselnosti in prenosa koristnih idej v prakso.

Nadaljevanje prihodnjič

 

Dobran Juričan

Dobran.jurican@energos-svetovanje.si