Skrivnost uspešnega intervjuja za službo

SKRIVNOST USPEŠNEGA INTERVJUJA ZA SLUŽBO

 

Ravnokar ste se vrnili domov in v poštnem  nabiralniku našli vabilo na razgovor za službo. Na obrazu se vam prikaže nasmešek. Že dolgo čakate na to priložnost. Odkar je bilo delovno mesto objavljeno čutite oziramo veste, da ste ravno vi pravšnji kandidat. Pri sebi naredite načrt, kako se boste na razgovor pripravili. Najprej boste seveda dodobra prebrali po dolgem in počez spletno stran delodajalca. Povprašali znance, ali kaj o tem podjetju vedo. Nato boste še enkrat preleteli prošnjo in CV, ki vam je prinesla »zmagovalno« povabilo. Večer pred intervjujem boste stopili pred ogledalo, še enkrat preverili ali ste izbrali res pravo oblačilo. Morda na glas ponovili kako se boste predstavili, našteli vse svoje prednosti, dosežke in izkušnje. Ja prav gotovo boste pravi. Morda si ključne misli zapišete še na list papirja, da jih, ko bo nastopil pravi trenutek ne bi pozabili. Tako večer zaključite polni optimizma.

Nato pride jutro. Za trenutek postanete nemirni. Ura intervjuja se bliža. Kdaj že je? Preverite. Ob deseti uri zjutraj. Trema narašča. Čakate pred kadrovsko pisarno in v mislih ponavljate svojo zgodbo. »Saj bo šlo, mislim, da sem se na vse prav dobro pripravil«, si rečete.

Intervju je za vami. Po vaši oceni ste naredili skoraj briljanten vtis. Čez deset dni vas v nabiralniku čaka pismo. Polni pričakovanja ga odprete. Berete in ne morete verjeti. Hvala za vaš izkazan interes, žal vas v ožji izbor kandidatov nismo uvrstili.   

Velikokrat se s tako izkušnjo  po nasvet k meni obračajo prijatelji, znanci. Želijo si nove zaposlitve, pa je ne dobijo. Kaj je tisto, kar bi morali znati da bi jih približalo k uspehu, k novi zaposlitvi, pa ne vedo ? Poglejmo si nekaj osnov, ki vam lahko izboljšajo možnosti, da službo dobite prav vi. 

Vsakdo bi želel na intervjuju pustiti dober vtis. Želijo se pravilno obleči, pokazati spoštovanje in dokazati, da so za razpisano pozicijo usposobljeni. Nekateri natančno vnaprej pripravijo odgovore skoraj za vsako možno vprašanje posebej. Če pa se postavimo na stran spraševalca, tistega, ki vas intervjuja, on v bistvu želi odgovore le na :

 

• Ali ta oseba ima sposobnosti za opravljanje dela?

Vaš CV in motivacijsko pismo dokazujeta osnovna znanja, da ste primerni. Vendar to ni dovolj. Podkrepiti morate s konkretnimi primeri, katere verodostojnost lahko potrdijo tudi drugi oziramo vaši rezultati. Le tisti, ki znajo prepričati o svoji usposobljenosti tudi lahko dobijo službo.

 

• Ali mi je ta oseba všeč?

Seveda je čisto naravno, da se radi pogovarjamo z nekom, ki nam je všeč, je prijazen prijeten sogovorec. Vendar pravi spraševalci na intervjujih ne sledijo zgolj simpatičnosti na prvi pogled. Ko se vprašajo ali mi je ta oseba všeč v resnici mislijo:« Ali se bo ta oseba vključila v našo organizacijsko klimo? Ali bo zanesljiva, odgovorna, disciplinirana? Bo prispevala k razvoju podjetja?« To seveda pomeni, da vas bo spraševalec ocenil ali je vaše vedenje primerno za pozicijo na katero kandidirate. Se pravi, če kandidirate za mesto receptorja, morate prav gotovo izkazovati prijaznost, ustrežljivost, odprtost,… Če kandidirate za komercialista, morate npr. pokazati zagnanost, iznajdljivost, komunikacijske spretnosti,… In vse te lastnosti mora spraševalce v vas tudi prepoznati. In ko reče, da mu je ta oseba všeč misli ravno to – ujemanje vas z razpisanim prostim delovnim mestom.

 

• Ali lahko to osebo zaposlimo pri nas?

V tej fazi se znajde kadrovik, ko je na obe zgornji vprašanji odgovoril pritrdilno. Kadrovik v tej fazi, še ne ve s kakšnimi pogoji vas bo pridobil. Eno od vprašanj, ki vam jih bo zastavil se bo prav gotovo nanašalo na plačo. To je vedno občutljiva tema in je dobro, da se pripravite kako boste odgovarjali. Pomembno je tudi, kakšen je vaš cilj. Ali želite menjati službo samo zaradi boljšega osebnega dohodka, delovnega časa, narave dela ali zaradi drugih novih izzivov. Ali kandidirate v podjetju, kjer so plače že določene (npr. javna uprava,..) ali se je o tem možno individualno pogajati. Ne glede na plačila in bonitete pa kadrovik dobro ve, da ima tudi kandidat možnost izbire. Lahko pa se zgodi, da nujno potrebujejo novega sodelavca in ste vi najbolj primerni. Ste kompetenčni in usposobljeni, da z delom lahko brez dodatnega usposabljanja pričnete takoj. Takrat imate priložnost, da to prednost izpostavite in se spogajate za boljše pogoje. Rešitev te faze je vsekakor odvisna od vas. Zato dobro premislite, kaj želite in kaj je še sprejemljivo. Zapomnite si, da na že dogovorjene pogoje ne boste mogli postavljati novih, saj v tem primeru obstaja  nevarnost, da sami sebe diskreditirate in se predstavite kot nezanesljiva oseba. To pa vam lahko oteži oz. ovira možen kasnejši karierni  razvoj in napredovanje.

Če lahko temu tako rečem, smo taktiko s katero si bomo pomagali do službe že spoznali. Kaj pa način, kako bomo to izvedli? O tem bi lahko pisali zelo veliko, saj obstaja vrsta strategij in primerov kako se te zadeve lotiti. Tokrat vas bi želela opozoriti le na nekaj pravil, ki obstajajo v zvezi s tem:

• Zunaj ni na »stotine« služb, primernih za vas, torej ne pošiljajte naokoli na »stotine« vaših prošenj. 
• Ne zanašajte se samo na oglase, vse proste službe se vedno ne oglašujejo. 
• Biti dober na svojem področju, je pomembnejše kot biti dober na intervjuju. 
• Ljudje »padejo« na intervjujih, ker se obnašajo kot iskalci zaposlitve, namesto, da bi se obnašali kot (že) zaposleni (v tem podjetju). 
• Nikoli se ne podajte na intervju, če ga niste pripravljeni kontrolirati.
• Ne predstavljajte se kot generalist.

 

Z doslednim odgovarjanjem na vsa zastavljena vprašanja, bo le malo verjetnosti, da boste dobili službo, zato nikoli ne povejte v vsakem primeru prav vsega do potankosti natančno.

Veliko ljudi je na intervjujih neuspešnih, ker biti spraševan ni njihova služba. HR-ovci so »gatekeeperji« – vratarji in potrebno jih je prepričati, da se uvrstite v naslednji krog izbora. 

Preden sprejmete službo, tudi vi opravite temeljit intervju z delodajalcem in o  ponudbi za delo pridobite čim več informacij.

Nekateri delodajalci radi vidijo, če imate na koncu intervjuja še kakšno vprašanje za njih. Ni nujno, da ga imate. Predlagam pa vam, da si izborite priložnost, da imate možnost povedati še nekaj besed. In sicer, na koncu intervjuja je vedno dobro, da izkažete interes in željo po delovnem mestu za katerega kandidirate. Želja mora biti izkazana iskreno, jasno in prepričljivo. Seveda  tega ob koncu intervjuja ne boste mogli izpeljati gladko, če se na ta del niste že prej temeljito pripravili. Temu zaključku v tujini rečejo tudi »elevator speech«. Torej, dobro premislite, kaj podjetje išče in katere vaše prednosti so za njih lahko pomembne in jih poudarite oz. kateri je tisti vaš potencial, ki bo delodajalca prepričal. Za trenutek pozabite, da »prodajate« svoje izkušnje in znanja in se postavite v vlogo, kot da želite »prodati« spretnosti in lastnosti svojega najboljšega prijatelja, za kar boste na koncu tudi bogato nagrajeni. Seveda, če boste dovolj prepričljivi.  Elevator speech oz. zaključni govor naj bo jedrnat, bistven in dolg približno 15 do 30 sekund. Nikoli pa se tega govora doma ne naučite na pamet in vedno bodite pripravljeni, če ga bo glede na sam potek intervjuja potrebno prilagoditi. 

Se pravi, preden se boste odpravili na kadrovski intervju, spomnite sami sebe, kako pomembni so odgovori na zgornja tri vprašanja. Priporočam, da jih obnovite naglas pred neko tretjo osebo. Ne pozabite tudi na ostala našteta pravila, saj vam lahko tekom intervjuja pomagajo pri morebitnih zagatah z odgovori. In če boste vse to tudi upoštevali, ste že kar na dobri poti k premagovanju izzivov, ki vam lahko prinesejo novo službo.

 

Tjaša Šolar

 

SELECTIVA PRO, DIREKTORICA IN SVETOVALKA

E: tjasa.solar@selectiva-pro.si