Usposabljanje in prekvalifikacija za omilitev pritiska avtomatizacije
Ekonomist Michael Spence govori o vlogi javnega in zasebnega sektorja glede pomoči ljudem pri pripravah na spremembe trga dela.
Avtomatizacija bo še naprej vplivala na delovna mesta v vseh panogah, najboljši način rešitve problema pa je medsebojno sodelovanje podjetij, držav in posameznikov, pravi ekonomist Michael Spence. V tem intervjuju Spence pojasnjuje, da je treba za zmanjšanje strahu in tesnobe, povezanih s spektrom odhajajočih delovnih mest, sprejeti konkretne korake za dousposabljanja, prekvalifikacijo in opolnomočenje zaposlenih za prihodnost.
Industrijska revolucija je ustvarila veliko delovnih mest srednjega razreda, toda z veliko bolečine in trpljenja, ter obširno urbanizacijo. Prehod na storitveno gospodarstvo je nato mnoge ljudi pustil ob strani, saj le-ti še vedno ne vidijo smisla, ker so do takrat razmišljali, da produktivno prispevajo k proizvodnemu sektorju.
Toda proizvodni sektor se je na nivoju zaposlenosti zmanjšal, verjetno večinoma v zgodnjem obdobju po vojni zaradi globalizacije in nedavno, zaradi avtomatizacije in moči digitalne tehnologije.
Torej, ali je ta revolucija drugačna? Spence razmišlja, da bo le-ta vplivala na delovna mesta povsod po celem spektru dejavnosti oz. industrij. Ne samo delovna mesta srednjega razreda, tudi visoko plačana delovna mesta se bodo izboljšala ali spremenila.
Posamezniki morajo začeti določene iniciative. Za to pa morajo imeti resurse. Eden od najmočnejših argumentov za prerazporeditev dohodka je lahko preko kakovostnih storitev, ki jih koristijo množice, in jih običajno označujemo kot zdravstvo in izobraževanje. Lahko govorimo tudi o prekvalifikaciji in drugih stvareh. Obstajajo države, ki grejo v to smer – na primer nekatere skandinavske države.
Vlada ima večdimenzijsko vlogo. Ena od njih je, da ne moremo domnevati, da bodo ti, ki se bojijo za svojo prihodnost in se sprašujejo ali v prihodnje bodo kakšna delovna mesta, vedeli odgovore na vsa ta vprašanja. Vlagati morajo v partnerstvo z nekom – državo, na primer. Torej obstaja pomembna vloga javnega sektorja in mnenjskih voditeljev, da poskušajo sporočiti ljudem, kako bo potekala ta evolucija, četudi napoved ne bo popolna, da bodo lahko sprejemali premišljene naložbene odločitve.
Druga stvar, o kateri se ne pogovarjamo dovolj, je, da je poslovni vidik tega zelo pomemben. Te nove revolucije se ne more učinkovito izpeljati – po mišljenju Spence-a – če so v poslu mnenja, da je delo zgolj še en input, kjer je cilj zmanjšati stroške, in se ga po možnosti znebiti. To ni pravi način za sodobne, uspešne družbe in gospodarstva.
Po mnenju avtorja morajo biti vključeni vsi in potreben je niz vrednot, o katerih govori ta pregovor: »Na zelo kratkem seznamu najpomembnejših stvari so ljudje, ki uspevajo v velikem številu – to je velika večina.« In vsi moramo odigrati svoje vloge.
Zanimiv članek s tem v zvezi se je pred kratkim pojavil tudi v New York Timesu. Moški se je spraševal, ali se večina švedskih državljanov boji AI (umetne inteligence). Sporočilo, ki se je vrnilo, je bilo: »Mogoče so malo prestrašeni, vendar so veliko manj prestrašeni, kot večina ljudi iz drugih držav.« Razlog je v tem, da večina ljudi verjame, da bo njihov delodajalec v sodelovanju z državo našel način za pomoč ljudem pri teh tranzicijah, jim ohranil zaposlitev ali jih podpiral v obdobju prekvalifikacije. Če imate to v ozadju, potem lahko uspešno speljete zadevo in zmanjšate stres na poti do cilja.
Povzel:
Gregor Jus
Svetovalec
Energos d.o.o.
Povzeto po:
https://www.mckinsey.com/featured-insights/future-of-organizations-and-work/retraining-and-reskilling-to-ease-the-strain-of-automation
