Ustvarjalna družba, prežeta z nenehnimi, hitrimi spremembami. Nahajamo se sredi največje (r)evolucije človeštva. Razvoj novih tehnologij, na čelu z informacijsko tehnologijo, je pripeljal do povsem novih zakonitosti delovanja družbe. Če pogledamo samo nekaj trendov, ki zaznamujejo današnjo družbo, kot so na primer razcvet interneta, globalna povezanost, odprti trgi, individualizacija, veliki presežki dobrin na trgu (vsaj za zahodni svet), vzpon žensk, poveličevanje zabave, vsesplošna konkurenca, itn., lahko ugotovimo, da smo sredi pravega cunamija sprememb. V skladu z zakoni pojava singularnosti, pa so te spremembe vse hitrejše in hitrejše. Današnji svet je povsem drugačen, kot je bil pred 20 leti, že čez 5 let pa bomo živeli povsem drugače, kot živimo danes. S povsem novimi zakonitostmi in novimi izzivi. S svetlobno hitrostjo se od današnje informacijske družbe razvijamo v ustvarjalno družbo.

Talent, monopoli na dveh nogah. Prva velika zakonitost ustvarjalne družbe je, da ima ključ za uspeh, bogastvo, moč in srečo v rokah prav vsak posameznik. V ustvarjalni družbi prehajajo namreč sredstva moči in vzvodov od zemlje, fizičnega dela in kapitala na raven intelekta, možganov – na raven inovativnosti in ustvarjalnosti na vseh področjih človekovega življenja in dela, kar vodi k drugačnosti in uspešnemu nastopu na trgu. Ravno zato so dandanes vedno bolj ključni izjemno talentirani in kompetentni posamezniki. Govorimo o manj kot enem odstotku družbe, o posameznikih, ki v bistvu s svojim imenom in priimkom postajajo prave blagovne znamke. Ti posamezniki so gonilo sprememb v ustvarjalni družbi, z neverjetno mero svobode in vpliva za nadaljnji razvoj sveta.

Generacija Y. Vedno večji del omenjenih talentiranih posameznikov izhaja iz t. i. generacije Y. To so ljudje, rojeni med letoma 1980 in 2000 in predstavljajo kar četrtino svetovnega prebivalstva. Gre za generacijo, ki je rojena v informacijski dobi, z vizijo mednarodne povezanosti in soodvisnosti ter verske, rasne in kulturne raznolikosti – z vrednotami sodobnega sveta. Dostopnost tehnologije in nove vrednote, podprte z neverjetno željo po vseživljenjskem učenju, pa vodijo do razvoja novih izjemnih talentov z veliko mero kompetentnosti in znanja. Pri generaciji Y lahko poleg tega govorimo tudi o ekstremnem individualizmu in potrebi po svobodi, vse skupaj pa pomeni povsem nov profil ljudi.

Generacija Y ima tudi slabosti. To so predvsem odpor do prevzemanja tveganj in odgovornosti, nezanimanje za politiko in družbena vprašanja, problem ohranjanja osredotočenosti, in še bi lahko naštevali. Obenem se predstavniki generacije Y srečujejo tudi z veliko mero negotovosti zaradi hitrih sprememb, s težjim izražanjem in vplivom na socialne strukture. Povrhu vsega velja omeniti še brezposelnost, ki je izjemno velik problem kljub vse večji izobraženosti. Vse večja svoboda posameznika pa pomeni tudi nepredstavljivo večjo odgovornost. Ob poplavi različnih informacij in vrednot je namreč vsak posameznik v celoti odgovoren za vsa področja svojega življenja.

Družbena odgovornost. Večja svoboda pomeni večjo odgovornost. In to ne le za lastno življenje, temveč tudi za celotno družbo. Kakovost posameznikovega življenja je postala močno pogojena s kakovostjo življenja prav vseh nas. Pri tem čakajo človeštvo v bližnji prihodnosti tako veliki izzivi kot še nikoli do sedaj. Globalno segrevanje, staranje prebivalstva, vse večji prepad med bogatimi in revnimi, dolgoročno nevzdržni zdravstveni in pokojninski sistemi, recesija, viri energije, število ljudi, ki živijo v bedi in revščini, itn., je le nekaj sodobnih izzivov, na katere nima nihče enostavnega odgovora, reševati pa bi jih morali že včeraj. Družba kot celota. To so izzivi, s katerimi se bo slej kot prej primorana soočiti generacija Y, sicer je vprašanje, ali  bomo še imeli prostor za življenje, za naše potomce.

Raven zavesti. Družbo vse bolj kreirajo talentirani posamezniki. Med njimi je vedno več predstavnikov generacije Y. Od ravni zavesti prav teh posameznikov in stopnje sodelovanja z ostalimi generacijami je odvisno, kakšen bo naš jutri, kako bomo oblikovali nove socialne strukture, sisteme in pravila življenja in dela. Tako na eni strani lahko govorimo o kapitalizmu brez duše, ki ga zaznamuje kruta konkurenca, zmaga za vsako ceno, ego, nakupovanje, razmnoževanje, itn., na drugi strani pa o kreativnem kapitalizmu z dušo, ko stroju vdihnemo nove vrednote, ki vodijo h kakovostnejšemu življenju posameznika in celotne družbe. Seveda si vsi želimo skupaj zaviti v pravo smer. V središču vsega je predvsem nadgraditev individualnih interesov z družbenimi in aktivno vključevanje vseh generacij v reševanje sodobnih izzivov.

Od tekmovanja in izkoriščanja k sodelovanju. Najpomembnejši del dviga ravni zavesti je razumevanje, da smo vsi tako ali drugače povezani. Pri tem višji standard koga na enem koncu sveta ne pomeni nič slabega za drugega na drugem koncu našega planeta. Vse pa nas zadeva to, da več kot tri milijarde ljudi živi v nepredstavljivi revščini in da je od ravni zavesti tistih, ki kreirajo družbo, odvisno, ali bodo naši otroci imeli prostor za življenje ali ne. Nujno je torej, da preidemo od tekmovanja in izkoriščanja resursov k ustvarjanju in sodelovanju. S pravo ravnjo zavesti, pozitivnim pogledom, družbeno odgovornostjo in plemenitimi cilji. To pomeni tako sodelovanje med predstavniki generacije Y kot tudi medgeneracijsko sodelovanje. Slednje je še toliko bolj pomembno, saj vodita združena modrost in zdrava ambicioznost k lepšemu jutri. Preboj ledu, prvi korak in proaktivnost je sedaj ravno na ramenih generacije Y, v skladu z rekom »Na mladih svet stoji«.

 

Blaž Kos in Žiga Vavpotič,

Zavod Ypsilon (www.ypsilon.si)