Večopravilnost pomeni delovno prakso, ki operaterjem nalaga opravljanje več procesov. Zahteva usposabljanje operaterjev za upravljanje različnih tipov strojev (varilni stroj, stiskalnica, brusilni stroj), da lahko vodijo proizvode skozi celično proizvodnjo. To je nasprotje masovne proizvodnje, kjer operaterji delajo v različnih oddelkih na samo eni vrsti stroja.

 

Slika 1 prikazuje razliko med upravljanjem enega stroja in večopravilnostjo.

Slika 1: Večopravilnost

 

Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil standard, da ima vsak stroj svojega delavca. Specializacija delavcev je bila glavna skrb za nivo produktivnosti v podjetju. S spremembo trga iz stabilnih proizvodov z dolgim življenskim ciklom k visoko dinamičnim proizvodom, so se spremenile tudi zahteve za proizvodne delavce. Današnji trg zahteva delavce, ki se spoznajo na več procesov. Usposabljanje za večopravilnost (slika 2) je postalo standard današnjega proizvodnega delavca.

Slika 2: Usposabljanje za večopravilnost

 

Pet korakov pri usposabljanju za večopravilnost je naslednjih:

  1. Prikažite trenutno stopnjo večopravilnosti delavcev tako, da bo vsem razumljiva.
  2. Enkrat letno ocenite in prikažite napredek stanja večopravilnosti.
  3. Oblikujte časovni plan doseganja ciljev večopravilnosti.
  4. Tedensko ali mesečno na sestankih grafično prikažite rezultate doseganja ciljev večopravilnosti – matrika večopravilnosti oz. matrika usposobljenosti (slika 3).
  5. Če je nekaterim udeležencem usposabljanja posamezen proces težko osvojiti, jim mora vodja proizvodnje zagotoviti moralno podporo in dodatno usposabljanje.

Rotacija delavcev po delovnih mestih je dobra strategija vzdrževanja večopravilnosti delavcev. Prinaša prednosti kot so zmanjšanje delovnih nesreč, izboljšanje odnosov med delavci in hitrejše širjenje znanja. Rotacija po delovnih mestih pomaga odkriti strokovnjake za posamezen proces. Ti bi morali manj izkušene delavce učiti pravilnih postopkov posameznih procesov.

Slika 3: Matrika usposobljenosti

 

Večopravilnost predstavlja ključ do enokosovnega toka proizvodnje. Brez večopravilnosti, sistem JIT (t.i. Just In Time) ne more obstajati.

 

Gregor Jus

Energos d.o.o.

Svetovalec

Gregor.jus@ecg.si

 

 

Viri:

MARCHWINSKY, C., SHOOK, J. Lean Lexicon: A Graphical Glossary for Lean Thinkers: Fourth Edition. Cambridge: Lean Enterprise Institute, 2003.

SANTOS, J., WYSK, R. A., TORRES, J. M. Improving Production with Lean Thinking. New Jersey: John Wiley & Sons, 2006.

HIRANO, H. JIT Implementation Manual: The Complete Guide to Just-in-Time Manufacturing (2nd ed.). Boca Raton: CRC Press, 2009.

JUS, B. Moja orodja. Ljubljana: Lisac & Lisac, 2009.