V mojem prejšnjem prispevku Skrivnost je v učinkoviti izvedbi sem se osredotočal na to, kako pomembno je delovati v sedanjosti, se učiti iz preteklosti in fleksibilno načrtovati prihodnost.
Vse to so tudi koncepti samurajske filozofije, kateri se bom posvetil v današnjem razmišljanju o tem, kako lahko njihovo filozofijo in načela delovanja uporabimo za uspešno voditeljstvo, ki je neegocentrično in deluje po principu t.i. »servant leadershipa« (op.p. gre za koncept t.i. podpornega voditeljstva, kjer je vodja tisti, ki ustvarja pogoje, da zaposleni realizirajo poslovne cilje ter se ob tem razvijajo ter stalno izpopolnjuje svoje kompetence). Uspešen voditelj zaposlenim odgovarja na vprašanja, ZAKAJ nekaj delamo, torej kaj je namen obstoja našega podjetja, kaj so ključni smotri delovanja, nato pa skupaj z njimi oblikuje, KAJ bomo delali – postavijo torej cilje – in KAKO bomo to dosegli – kaj so torej ključne kompetence (znanja, sposobnosti, veščine), ki jih potrebujemo za to. Če je voditelj zelo dober pri odgovoru na vprašanje, ZAKAJ nekaj delamo, bodo tudi zaposleni bolj motivirani oz. zavzeti in bodo tudi sami lažje prišli do odgovorov na vprašanja, KAJ in KAKO.
Zgodovina je odlična učiteljica in pri samurajih me je vedno navduševala njihova popolna predanost za dovršeno delovanje (op.p. karkoli se lotiš, se loti na način, da aktivnosti posvetiš vso svojo koncentracijo in stremiš k odličnosti), uravnotežena popolnost pri vseh vidikih človeškega življenja ter osredotočenost na sedanji trenutek. Kot podlago za razmišljanje o tem, kako lahko njihove koncepte prevedemo na sedanji trenutek, za novodobne voditelje in poslovneže, si najprej poglejmo, kdo so bili samuraji in po kakšnih načeli so živeli.
Kdo so bili samuraji?
Samuraji so bili bojevniška kasta, ki je vladala Japonski dobrih 700 let. Samuraj pomeni v prevodu tistega, ki služi. In najboljše vodenje je v prvi vrsti služenje, neegocentrično služenje svojim zaposlenim, skrb za njihov trajnostni razvoj, želja po tem, da njegovi zaposleni postanejo večji strokovnjaki in uspešni nasledniki.
Drugo ime za samuraja je tudi bushi – bojevnik. Samuraji so bili v marsičem podobni evropskim vitezom. Medtem, ko so vitezi služili bogu in cerkvi, so samuraji služili svojim gospodarjem. Poslušnost in brezpogojna vdanost gospodarju je bila prva samurajska vrlina. Ta zahteva se je imenovala giri ali dolžnost. Zraven tega pa se je od samurajev zahtevalo, da se nenehno izpopolnjujejo v borilnih veščinah in so na bojiščih neustrašni. Iz budizma so prevzeli vero v nespremenljivost usode, pokoravanje neizbežnemu in hladnokrvnost pred nevarnostjo. Visoko se je cenila čast, pod vplivom šintoizma (izvirna japonska religija) pa je važno vlogo igralo poreklo in ugled družine.
Principi samurajskega kodeksa in aplikacija na sodobno voditeljstvo
Vsakega dobrega samuraja sta vedno odlikovali dve pomembni lastnosti – disciplina in spoštovanje. Samuraji so se začeli uriti že v zgodnjem otroštvu, njihov uk pa je bil kombinacija fizičnega treninga in duhovne discipline. Študirali so borilno veščino kendo (kar v dobesednem pomenu pomeni »pot meča«) in zen budizem. Živeli so skladno s svojim strogim etičnim kodeksom, imenovanim bušido (kar v dobesednem prevodu pomeni »pot bojevnika«). Ta je imel svoje korenine v konfucijanstvu, poudarjal pa je vdanost gospodarju – daimju, spoštovanje nadrejenih, etičnost v vseh aspektih življenja in popolno samodisciplino.
V nadaljevanju navajam sedem načel bušida, ki so vsa uporabna za sodobne voditelje, ki želijo kar najbolje krmariti med doseganjem strateških ciljev podjetja in zavzetostjo zaposlenih na drugi strani:
- Gi: pravilna odločitev, ki se porodi iz pravilnega osebnega stališča in resnice
- Ju: pogum – prava vrlina za sodobno
- Jin: univerzalna ljubezen, dobrohotnost do človeštva, sočutje
- Rei: pravilna dejanja
- Makoto: iskrenost
- Meljo: čast in slava
- Čugo: predanost, zvestoba
Predanost služenja
Bušido je poudarjal vdanost gospodarju – daimju. Za današnji svet načelo lahko prevedemo v predano služenje vsem deležnikom podjetja oz. organizacije, kar v sebi združuje tudi trajnostni koncept delovanja in odgovorno poslovanje do vseh. Govorimo torej o predanosti viziji podjetja, odgovornem služenju zaposlenim (op.p. skrb za ustvarjanje pogojev, da se razvijajo in dosegajo cilje, kar je povezano s konceptom opolnomočenja zaposlenih oz. vodenjem brez vodenja, o čemer več v prejšnjih prispevkih) in služenju strankam, s ciljem, da kar najbolj celovito, skrbno in kreativno poskrbimo za zadovoljevanje njihovih potreb in želja.
Dovršenost delovanja
Vse, čemur so se samuraji posvečali in delali, so izvajali dovršeno. Stremljenje k odličnosti in osredotočanje na sedanji trenutek sta bili vrlini, ki sta uporabni tudi za današnje voditelje. Biti vsak dan boljši vodja, delati na tem, da vodja stalno polni svojo bazo vodstvenega znanja, orodij in izkušenj, iskanje svoje perfekcije in spodbujanje sodelavcev ter ustvarjanje takega podpornega okolja, da tudi oni »briljirajo«, to je današnji vodstveni bušido.
Uravnotežena popolnost
Davni bojevniki so bili vzgajani v duhu budizma, ta pa je med drugim poudarjal umirjanje lastnih čustev. Eden od načinov, s katerim so jih lahko umirili, je bil obred pitja čaja. Ta simbolni ritual prefinjenosti je potekal v manjših, temu namenjenih prostorih, kjer se je zbirala le elita. Dokler je trajal obred pitja, so se tako gostitelj kot gostje posvečali meditaciji in uživali v mirnem ozračju prostora ter se prepuščali brezskrbnosti trenutka, v katerem so v mislih skušali zajeti lepote narave, ki jih je obkrožala. Tako kot je samurajev meč predstavljal njegovo ostro stran, tako je obred pitja čaja izpostavil njegovo mehko, rahločutno plat. Slednjo so znali izraziti tudi pri kaligrafiji, v kateri so bili številni samuraji pravi mojstri, v pisanju haiku poezije in ne nazadnje tudi v aranžiranju cvetja.
Pronicljiv um ter zdrav duh v zdravem telesu je vsekakor vodilo tudi za današnje poslovneže – zavedati se, da bomo na dolgi rok najbolj uspešni (in zadovoljni ter seveda zdravi) edino takrat, ko bomo razvijali vse vidike svojega življenja (mentalni, duhovni, socialni, telesni, čustveni) nas spodbuja k temu, da uravnotežimo vse te vidike ter jih ne zanemarjamo (kar npr. pomeni posvečanje hobijem, športu, sproščanju oz. meditaciji, počitku, uravnoteženi prehrani, itd.).
Stalno izpopolnjevanje – v znanju je moč
Bušido je naredil meč za emblem zmage in junaštva. Meč je igral pomembno vlogo v življenju samuraja, smatralo se je, da je meč duša samuraja. Samurajski fant se je že zelo zgodaj naučil, kako se uporablja meč in pri petih letih je dobil svoj prvi meč. Z petnajstimi leti se je že lahko ponašal z orožjem, ki je edinstveno v zgodovini človeštva. Orožje, ki ga nosi za pasom, je simbol tega, kar nosi v srcu in v mislih. Dva meča, dolgi in kratki – katana in vakizashi sta zmeraj zraven samuraja, za pasom, ob postelji, ko spi ali pa na najvidnejšem mestu v sobi, ampak zmeraj na dosegu roke. Japonski oziroma samurajski meči so edinstveno orožje, ki po kakovosti in ostrini rezila daleč prekašajo vsa najboljša rezila skovana v Toledu in Damasku. Kult meča zavzema v japonski zgodovini in folklori pomembno mesto. V rokah grobega človeka je nevarno orožje, ki seje smrt. V rokah mojstra pa lahko postane dobronameren.
Obvladovanje veščine mečevanja je od samurajev zahtevalo ogromno vaje in izpopolnjevanja. Kar lahko prevedemo v to, da je tudi danes edina prava varovalka za uspeh, v znanju in njegovem stalnem osveževanju oz. dopolnjevanju ter izpopolnjevanju (vodstvenih) orodij in metod. V današnjem času, ko količina novega znanja in informacij narašča z neverjetno hitrostjo, je ključno stalno učenje, obenem pa tudi zavedanje, da je moč predvsem v timu (op.p. skladno z raziskavo Univerze Carnegie Mellon je bilo leta 1986, odstotek znanja, ki si ga potreboval za opravljanje svojega dela in je bil »shranjen« pri tebi (v naših možganih), približno 75%; v letu 1997 se je ta odstotek spustil na 15 do 20%, danes je ta odstotek zaradi hitrega napredka, naraščajoče kompleksnosti poslovnega okolja in stalnih sprememb, pod 10%, kar kaže na pomembnost timskega delovanja).
Biti zgled
Samuraji so običajno dobro poznali svojega tekmeca in njegove dosežke, saj so bili dobri bojevniki v tistem času visoko cenjeni. Spoštovanje nasprotnika je bilo temeljno. Kot tudi zaupanje v lastne sposobnosti ter skrb za delovanje po najvišjih etičnih standardih. Ravno zato so samuraji ljudskim množicam predstavljali zgled in so med ljudmi uživali visok ugled in slavo.
Enako velja za voditelje: dober voditelj sprejema prave odločitve, velikokrat tudi na podlagi nepopolnih informacij, kar kompenzira s svojo intuicijo, ki ima podlago v njegovih izkušnjah in predvsem osebnostnih vrednotah. Ravno ta osebnostna integriteta (povezana s tem, da so njegova razmišljanja, govorica in delovanje skladni) je ključna pri tem, ali bo v očeh svojih sodelavcev viden kot svetel zgled (kateremu bodo sodelavci želeli slediti) in ustvarjal občutek kredibilnosti – zaupanja in spoštovanja.
Mag. Janez Žezlina, partner in svetovalec
Energos d.o.o.
janez.zezlina@energos-svetovanje.si
Vir:
Mersiha Bešlagič: Poslovneži – sodobni samuraji, http://www.creatoor.com/poslovnezi-sodobni-samuraji
