V današnjem t.i. V.U.C.A. svetu uspevajo predvsem ljudje, ki so vizionarski, pogumni in izvirni ter so po drugi strani prilagodljivi ter ljudje akcije – znajo preiti od besed k dejanjem.

Živimo namreč v vedno bolj:

  • dinamičnem oz. spreminjajočem se okolju (op.p. iz knjige Moonshots – Creating a World of Abundance, Naveen Jain (2018) si poglejmo samo naslednja dejstva: dobrih 100 let nazaj se je količina vsega znanja na svetu podvojila vsakih sto (100) let. Še v času druge svetovne vojne se je podvojila že bistveno hitreje, v petindvajset (25) letih. V t.i. tretji (3.) industrijski revoluciji, ki se je začela s pojavom in široko uporabo interneta v zadnjem desetletju 21. stoletja, se je količina znanja podvojila v dvanajstih (12) mesecih. V dobi t.i. pametnih naprav in IOT (Internet of Things) pa se podvoji že vsakih dvanajst (12) ur!?!;
  • kompleksnem in soodvisnem poslovnem okolju (po raziskavah Carnegie Mellon University odstotek znanja, ki ga potrebujemo za opravljanje svojega dela in ga posedujemo sami, iz desetletja v desetletje pada: če je bil ta odstotek v letu 1986 še 75%, je do leta 1997 padel na 15 do 20% oz. je bil v letu 2012 že krepko pod 10%);
  • kar nakazuje na vedno večjo potrebo po timskem delu in medsebojnem sodelovanju ter izmenjavi informacij). To pa tudi pomeni, da bodo uspešni posamezniki tisti, ki bodo v sebi združevali vloge trenerja in coacha, s ciljem razvoja neomejenih potencialov, ki se skrivajo v posameznikih, ki jih vodijo oz. sodelujejo z njimi in še posebej tudi v razvoju (neizkoriščenih) potencialov timov.

Pri tem je potrebno razlikovati besedo »coach« od besede »trener«, oba vlogi pa sta vlogi, ki jih sodobni voditelji (na različnih področjih, ne nujno samo v službi) potrebujejo igrati pri razvoju in motivaciji oz. delu s svojimi zaposlenimi.

Razlika med trenerjem in coachem je predvsem v tem, da trener za varovanca (zaposlenega) pripravi program in ga intenzivno usmerja in aktivno daje navodila ter predlaga rešitve s tem v zvezi, coach pa se tega loteva drugače, bolj posredno in manj aktivno angažirano. Varovanca/sodelavca s pomočjo vprašanj vzpodbuja in podpira, da si sam poišče najboljše možne rešitve, ga torej »uči ribe loviti« (beseda coach izhaja iz angleške besede coach = kočija oz. kočijaž – naloga kočije je, da pripelje osebo od točke A (točka, kjer smo danes) do točke B (ciljno stanje) oz. naloga kočijaža je, da usmerja konja v pravo smer oz. začrtano smer). Izkušnje kažejo, da ravno ta osebna vpletenost sodelavcev (možnost aktivnega soustvarjanja) povzroča višjo motivacijo in boljše rezultate kot ostali pristopi – seveda pa je izbira pristopa (oz. vaše intenzitete aktivnega vplivanja) odvisna tudi (oz. predvsem) od zahtevnosti/kritičnosti situacije oz. stopnje kompetentnosti, osebnostne in strokovne zrelosti ter motivacije sodelavca oz. ekipe, ki jo vodite.

V pričujočih prispevkih v treh delih sem želel združiti raznovrstne dobre trenerske oz. coaching prakse vrhunskih športnih trenerjev iz različnih športov (košarka, nogomet, odbojka, rokomet, smučanje, ipd.) in vse bralce povabiti k razmisleku, kako le-te lahko uporabimo tudi pri vodenju drugačnih (nešportnih oz. poslovnih in drugih) ekip.

IZKUŠNJE VRHUNSKIH ŠPORTNIH TRENERJEV ZA POSLOVNI SVET

Poglejmo si sedaj nekaj skrivnosti oz. dobrih praks vrhunskih slovenskih oz. mednarodnih športnih trenerjev in razmislimo, katera njihova načela oz. vodila bi lahko uporabili tudi pri svojem delu oz. vodenju ekipe vaših sodelavcev (op.p. podobno lahko razmislite(mo) tudi o uporabi teh nasvetov pri vodenju drugih ekip – v življenju ne vodimo samo v poslu, lahko vodimo glasbeno ali športno ekipo, kulturno društvo, gasilsko skupino, itd.).

JOHN WOODEN – “THE COACH”

John Wooden velja za največjega košarkarskega trenerja ameriške študentske košarke (NCAA) vseh časov, poznanega pod vzdevkom »The coach«. V času njegovega delovanja (60. in 70. leta 20. stoletja) kot glavni trener moštva UCLA je njegov tim osvojil deset (10) nacionalnih prvenstev, od tega rekordnih sedem (7) zaporedoma – kar je neponovljiv dosežek do današnjih dni (poleg tega, da ima tudi največ zaporednih zmag v NCAA prvenstvu ter kar štiri popolne sezone – sezona brez poraza ter še številne druge rekorde).

O njem so napisane številne knjige, kot tudi avtobiografija, izredno zanimiva za poslovni svet je lahko tudi njegova Piramida uspeha, ki s svojimi petnajstimi (15) zidaki postavlja temelje trajnostno uspešnega in zadovoljnega delovanja (velja tako za poslovno, športno ali zasebno življenje).

Nekaj njegovih zlatih načel, ki se dajo praktično vsa prenesti tudi na področje uspešnega vodenja (poslovnih) ekip oz. posameznikov:

  • Uspeh je duševni mir, ki je neposreden rezultat samozadovoljstva, ko veste, da ste dali vse od sebe, s ciljem, da postanete najboljša verzija, kar ste sposobni postati.
  • Talent ne zmaga vedno – pomemben je tim. Učinkovitost tima je povezana s tem, da člani tima drug drugega podpirajo in da se obnašajo neegocentrično/nesebično (vir: https://johnmaxwellteam.com/2020-the-effectiveness-of-teams/)
  • Vsak dan se potrudite, da boste postali še malo boljši. Potem bodo velike stvari in pozitivni rezultati  sledili (rezultat je posledica tega, da ste vsak dan boljši).
  • Brez ustrezne samoocenitve – je neuspeh neizogiben.
  • Pomešajte idealizem z realizmom in jima dodajte trdo delo.
  • Lahko delate napake – vendar neuspešni postanete šele takrat, ko boste začeli druge kriviti za te svoje napake.
  • Ne morete nadzirati tega, kar se vam dogodi. Lahko pa kontrolirate svoje reakcije na te dogodke.
  • Ljudje si želijo verjeti, da se iskreno zanimate zanje. In da se ne zanimate zanje samo iz razloga vašega lastnega interesa (oz. tega kar lahko naredijo za vas).
  • Izzivati se moramo, da se stalno izboljšujemo.
  • Osredotočite vse svoje sile na tisto, kar lahko nadzirate.
  • Voditeljev najboljši zaveznik je njegov oz. njen lastni zgled.
  • Napredek pride počasi, a vztrajno in zanesljivo, če ste potrpežljivi in​​se nanj zvesto pripravite.
  • Ravnotežje pomeni ohranjati stvari v ustrezni perspektivi.
  • Ukrepajte hitro, vendar naj se vam pri tem ne mudi.
  • Ko se pojavi priložnost, je za pripravo že prepozno.
  • Če porabite preveč časa za učenje trikov v vaši dejavnosti, se le-teh morda ne boste naučili.

Vir:
https://www.business2community.com/leadership/15-leadership-lessons-from-coach-john-wooden-0478851

ALBERTO GIULANI

Alberto Giulani je v letu 2019 prevzel zelo zahtevno delovno mesto selektorja moške odbojkarske reprezentance in si v kratkem času pridobil izredno naklonjenost ekipe in slovenske publike, ki je doživela svoj vrh z osvojitvijo nove srebrne medalje na Evropskem prvenstvu 2019, ki je potekalo tudi v Sloveniji.

Kaj o njem pravi njegov »šef« – predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, Metod Ropret in bodite pozorni na ključne poudarke, ki so zelo uporabni tudi za vodenje timov v poslovnih situacijah:

 »Poglejte, moram reči, da imamo pravzaprav na splošno pri izboru vodstev in strokovnega štaba selektorjev kar relativno srečno roko. Če smo ocenjevali, da smo pri Gianiju resnično absolutno zadeli, je bilo tudi potem, če z nekaj časovnega odmika realno ocenimo delo Slobodana Kovača, to povsem korektno ter znotraj ciljev in pričakovanj. Ne nazadnje je bila tu uvrstitev v svetovno ligo, ki so nam jo nato vzeli, pa prva uvrstitev na svetovno prvenstvo, relativno dobre igre, dalo pa se bi morda tudi za detajl bolje. Zdaj je v te velike škornje pogumno stopil Alberto Giuliani, samozavestno, tudi drugačen tip človeka je, izjemno odprt, prijeten in prikladen za medije. Predvsem pa je v mojih očeh, kar je zelo pomembno, človek z izjemnim občutkom za vodenje ekipe v tako dolgem reprezentančnem obdobju, kot ga odbojka običajno ima. Ravno pri doziranju obremenitev in sprostitev, ob naporih, kakršne je zahtevala letošnja sezona, je preprosto treba imeti dovolj občutka, biti dovolj takten in predvsem imeti dovolj pristen stik z ekipoDa ta res lahko diha. Imela je namreč tri vrhunce, ki jih je v popolnoma enaki postavi odigrala od začetka do konca. Začenši s kvalifikacijami za ligo narodov, nato kvalifikacijami za olimpijske igre in vrhuncem, domačim evropskim prvenstvom. Ti fantje ne jamrajo, ne iščejo prostega časa kar tako ali iz kakršnih koli drugih razlogov. Pa vendarle niso stroj in seveda potrebujejo neka obdobja sprostitve. In tu mislim, da je Giuliani odigral izjemno veliko vlogo in si s tem pridobil naklonjenost ekipe.« 

Vir: https://www.slovenskenovice.si/sport/odmevi/gianija-se-je-prevec-izpostavljalo-giuliani-si-je-pridobil-naklonjenost-ekipe-235056

Kaj pa Giulani pravi o sebi:

”Na vsaki tekmi želim zmagati. Vem, da ima tako mišljenje pozitivne in tudi negativne plati. A tak sem in tako razmišljam. Imamo odlično ekipo in ob dobri strategiji lahko storimo marsikaj,” je prepričan italijanski strokovnjak. Vrhunec sezone bo EuroVolley 2019, ki ga bodo gostile tudi ljubljanske Stožice. ”Te akcije se nočem lotiti kot obsesije, temveč jo želim živeti kot sanje. Po dveh prejšnjih tekmovanjih bomo že videli, kaj delamo dobro in kaj slabo, zato menim, da bomo pred začetkom vrhunca sezone res tisti pravi,” je še dodal. Igralce je zbral s pomočjo strokovnega štaba in igralcev, tople vode ni odkrival: ”Rad imam delo z mladimi talenti, a pred tako pomembnimi akcijami je treba postaviti ogrodje. Časa za priključevanje veliko število novih igralcev ni, pozdravljam pa potezo, da so v pretekli sezoni v evropski ligi igrali tudi fantje, ki jih sicer ni zraven.”

Vir: http://www.times.si/sport/ostali-sporti/selektor-alberto-giuliani-res-sem-vesel-da-sem-tukaj-video–bdab6f2f076bea6b32d1924a61e35a39f75ffee3.html

LJUBOMIR VRANJEŠ

Vodstvo rokometna zveze Slovenije (RZS) je 27. novembra 2019 pretrgalo pogodbo s Črnogorcem Veselinom Vujovićem, slab mesec pred začetkom evropskega prvenstva 2020 pa je postal znan njegov naslednik: to je postal 46-letni Šved srbskih korenin Ljubomir Vranješ, rokometaš s številnimi uspehi iz švedske reprezentance, s katero je kot igralec osvojil sedem odličij, med drugim tudi srebro na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju.

Kaj je glede njegovega izbora dejal predsednik RZS, sicer pa tudi prekaljeni gospodarstvenik Franjo Bobinac: ”Iskali smo strokovnjaka z vrhunskim znanjem. Vrhunskega trenerja z velikimi izkušnjami. Iskali smo človeka, ki je izkušen tudi na mednarodni ravni. Iskali smo nekoga, ki je že osvajal medalje, pa naj bo to z reprezentanco ali pa velikimi klubi. Iskali smo človeka, ki ima poleg analitičnega delovanja tudi karizmo voditelja, kar je zelo pomembno v moštvenih športih. Je ambiciozen in verjame v slovensko ekipo,” je o tem, zakaj se je rokometna zveza odločila za 46-letnega Skandinavca z bogatim rokometnim življenjepisom, spregovoril prvi mož RZS.

Vir: https://siol.net/sportal/rokomet/novi-selektor-vranjes-514444

Ljubomir Vranješ je po mojem mnenju med najbolj zaslužnimi, da je bila slovenska moška rokometna reprezentanca na Evropskem rokometnem prvenstvu 2020 med tistimi najbolj vidnimi, s končnim 4. mestom pa tudi osvojila bistveno več, kot je (strokovna) javnost od nje pričakovala, glede na to, da je ekipa še slab mesec pred začetkom turnirja bila brez selektorja.

Zakaj je Vranješu uspelo in kaj se lahko glede tega naučimo za vodenje ekipe v poslovnem svetu:

  • Krasi ga voditeljska karizma: svoje igralce zna s svojo pozitivno energijo navdušiti in jim vzbuditi veselje do igre in posledično znova pričarati nasmešek na obraz. Na tekmah slovenske reprezentance, ki sem jih spremljal na EP 2020, je bila vidna dobra »štimunga« med trenerji in igralci, dobra energija med samimi igralci ter pripravljenost garati za svoje soigralce in grb.
  • Pri svojem vodenju uporablja načelo soustvarjanja: je demokratski tip voditelja, ki svoje igralce in strokovni štab aktivno vključuje v procese (dela, odločanja), jih sprašuje po mnenjih in idejah ter na koncu na osnovi raznovrstnih informacij lažje sprejme boljšo odločitev.
  • Je kredibilen (kar mu omogočajo tudi njegovi rezultati, ki jih je dosegel kot igralec) in v soigralcih vzbuja zaupanje, tudi na način, da je izrazito umirjen v kritičnih situacijah: ko so npr. izgubljali tekmo in je energija pri igralcih padla … Vranješ jim je z minutami odmora dal vedeti, da zaupa vanje, da imajo rešitve in da naj korak po koraku dajo vse od sebe in rezultat bo posledica njihovega truda in garanja drug za drugega.

IGOR KOKOŠKOV

Za uspeh tima je v največji meri odgovoren vodja.

In leta 2017 je bil za uspeh zlate moške slovenske reprezentance, na Evropskem prvenstvu v Turčiji močno zaslužen tudi njen vodja izven igrišča – Igor Kokoškov, človek, ki mu ni bilo usojeno postati košarkar, saj ga je pri 18 letih zaznamoval avtomobilska nesreča, ki je spremenila njegovo življenjsko pot. Danes lahko rečemo, da to ni bila nesreča, ampak sreča, da je svet dobil tako izjemnega vodjo, ki je svoj največji uspeh do sedaj poklonil prav Slovencem.

Igorja Kokoškova krasi umirjenost v kriznih situacijah, v igralcih zbuja zaupanje, predvsem pa je odličen primer t.i. »servant leaderja« – neegocentričnega voditelja, ki za svoje igralce nesebično ustvarja pogoje, da lahko briljirajo ter izrazijo vse svoje potenciale in talente.

Kaj dela Kokoškov drugače kot drugi selektorji in trenerji?

Zagotovo je vse presenetila njegova mirnost in čustvena zbranost tudi v najbolj kritičnih trenutkih. Dobro se zaveda, da vsak vodja svoje misli in čustvena stanja, torej svojo energijo prenaša na igralce.

Bolj kot drugi je uspel vgraditi v kulturo tima zmagovalno miselnost, ki se začne in konča pri vodji. Kokoškov je tudi eden izmed mojstrov gospodarjenja z energijo igralcev. V velikem finalu se je jasno potrdilo, da še tako uspešno in močno človeško bitje poseduje le določeno količino energije, ki jo mora znati obnavljati. »Supermeni« v realnem življenju ne obstajajo. Poteza, da v najbolj odločilnih trenutkih na klop pokliče Gorana Dragiča, nespornega junaka finalne tekme, ki mu je vidno zmanjkovalo moči in energije, se bo zapisala v zgodovino ne le športa, ampak tudi vodenja tima. Tudi velike vodje kot je kapetan Goran Dragič, se morajo kdaj odpočiti in obnoviti svoj vire energije. Ta Kokoškovova poteza morda ne bi bila tako presenetljiva, če bi v igri še ostal Luka Dončič.

S tem pa je pokazal še na eno veliko vrlino vodenja. To je zaupanje. Zaupanje v slehernega igralca, ki ga je izbral za to prvenstvo. Tim je prišel do zmage navkljub temu, da sta dva najboljša igralca morala predčasno zapustiti igrišče. Morda je bila to tudi povsem strateška poteza, zmesti tudi že izmučenega nasprotnika, da ob razpletu dogodkov, ki so jim bili zagotovo navidezno v prid, v odločilnih trenutkih popusti.

Osebno pa me je navdušilo pri Kokoškovu pozitivno vodenje in spodbujanje notranjih virov moči. Vedno usmerjen v reševanje problemov in ne v njihovo analiziranje. Vsakemu je znal odmeriti njegovo naravno vlogo, kar pomeni, da je odlično poznal prednosti svojih igralcev in na njih gradil ter jih razvijal. To že presega odlike klasičnega vodenja in prej spominja na vrhunski coaching, kot ga definira Slovensko coaching združenje na svoji spletni strani.

In ob vseh svojih vidnih dosežkih je ostajal v ozadju, skorajda neviden, če ga ne bi kamere tako uspešno lovile, skorajda ne bi vedeli, kdo je ta vrhunski vodja in odličen coach v eni osebi. Z njim smo dobili odličen zgled in primer vodenja, ki se ga splača posnemati.

Vir: https://www.mlcljubljana.com/igor-kokoskov-vodja-ali-coach/»

Zakaj pa je takšno uspešno vodenje malce težje zaslediti pri večini današnjih poslovnih voditeljev?

Ker to od vodje zahteva uravnoteženo in zdravo osebnost, ki deluje z vidika odraslega ego stanja do sogovornika (enakovredna pozicija, jaz sem OK – ti si OK), spoštovanje sogovornika in zaupanje v njegove zmožnosti in sposobnosti avtonomnega, suverenega in kvalitetnega odločanja. Sposobnost priznati, da tudi vodja ni popoln, da ima določene pomanjkljivosti in da njegovi sodelavci lahko vedo o določeni situaciji bistveno več kot on.

In da neegocentično, kot voditelj, ki služi (t.i. servant leader) ustvarja dobre pogoje, da člani ekipe lahko maksimalno dobro razvijajo svoje potenciale, talente in posledično ustvarjajo pozitivne rezultate.

Mag. Janez Žezlina

Energos d.o.o.

Potentiolog

E: janez.zezlina@ecg.si

P.S.

Se beremo v kratkem: v 2. delu vam predstavimo dobre voditeljske trenerske prakse s področja nogometa in košarke (Josep Guardiola – Barcelona, Bayern Muenchen, Manchester City; Juergen Klopp – Borussia Dortmund, Liverpool; Phil Jackson – Chicago Bulls, Los Angeles Lakers; Željko Obradović – Partizan, Real Madrid, Panathinaikos, Fenerbahce).