Krava Silka je s svojimi živalskimi prijateljicami in prijatelji preživljala njena zrela leta na Planini Zelnarica. Na Zelnarici je petdeset let nazaj uspevalo čudovito okusno zelje, ki je živalim res prijalo (op.p. tudi ljudem bi, če bi kdaj prišli do njega, pa so ga živali še isti dan pozobale, ko je pogledalo iz zemlje😀). Zelja zaradi spremenjenih vremenskih razmer na planini že dolgo ni več, ime pa je ostalo.

Živali na planini so si pogosto znale popestriti svoje dneve na planini. Eden od takšnih dni je bilo vsakoletno tekmovanje v gradnji samostoječega stolpa.

To leto so se na tekmovanje prijavile štiri ekipe, med njimi tudi Silkina ekipa, ki je bila sestavljena iz naslednjih članov: Silke kot vodje, njeni pomagači pa koza Milka, oven Binko ter bik Vincenc, vsi izkušeni pomočniki in precej starejši od ostalih članov ekip.

Vsaka ekipa ima najprej pet minut časa za pripravo taktike in dvajset minut za izvedbo. Silka tako zbere svojo ekipo na kup in pravi: “Poglejte, nismo najmlajši in najhitrejši, lahko pa uporabimo zdravo kmečko pamet, ki jo imamo veliko ter se lotimo takole: vse druge ekipe se bodo verjetno na polno z vso energijo zagnale na delo, mi pa dajmo raje poskrbeti za trdne in dobre temelje, na katerih bo stal stolp. Tudi če kakšno minuto pri izvedbi porabimo več, za samo pripravo temeljev, nam kasneje ne bo žal, ker bo naša osnova stabilna in močna.”

Kolegi so Silko podprli v njenem razmišljanju ter predlagali še nekaj idej glede same gradnje in vlog posameznikov v ekipi in tako pripravljeni so pristopili na štart.

Petelin Žarko da znak in gradnja stolpa se začne. Vse ostale ekipe se po Silkinem predvidevanju res na polno vržejo v izdelavo in hitro mečejo na kup razne gradbene elemente: od desk, listov, žagovine, pa tudi živalskih odpadkov – vse samo za to, da bo stolp čim višji.

Silkina ekipa dela bolj preudarno: vzamejo si čas, da na spodnjem delu postavijo najtežje in najstabilnejše dele ter nadaljujejo z manjšimi ter bolj lahkotnimi, ki jih tudi zvežejo med seboj s spodnjimi, da je vse skupaj dobro povezano.

Množica jih opazuje in se čudi njihovi ležernosti: “Če boste takole gradili, še do noči ne boste nič zgradili.” “Nam se mudi na zabavo in kosilo, dajte no malo pohiteti,” so vzkliki iz publike, ki nadvse radovedno in začudeno opazuje Silkino ekipo ter ostale, ki z najmanj dvakrat večjo zagnanostjo mečejo in sestavljajo elemente stolpa na kup.

Do konca je tako kar naenkrat še tri minute in  dve ekipi opazno vodita v višini, Silkina ekipa sicer vztrajno sledi, vendar kaže, da ji bo zmanjkalo časa, da bi prvi dve ekipi po višini ujela.

Takrat pa začne s severa planine počasi pihati vetrič, ki z vsako sekundo pridobiva na moči. Zidaki stolpa prvih dveh ekip, ki sta delali predvsem na njegovi višini, ne pa na stabilnosti, začnejo odpadati in do konca odštevanja se oba stolpa porušita.

Stolp Silkine ekipe pa trdno in ponosno kraljuje na planini ter njeni ekipi prinese zmago ter navdušenje množice, ki je spoznala pomembno lekcijo: ni vse v hitrosti in moči, pomembno je delati z glavo in srcem.

Nauk zgodbe:

Skrivnost uspeha dobrega vodenja je v premišljenem načrtovanju in učinkoviti izvedbi (dober vodja uporablja teleskop – pogled naprej in mikroskop – mikro pogled)

P.S.

Kráva je odrasla samica goveda. Samec je bík, skopljen samec pa vôl. Mladiču pravimo tele; teliček (moškega spola) oziroma telička (ženskega). V nekaterih državah, npr. v Indiji, so krave svete in čaščene živali (vir Wikipedia).

P.P.S.

Krava Silka je dvanajsta od mnogih živalskih basni o vodenju (prva je bila Orel Primus), ki bodo v obliki ilustrirane zbirke izšle v začetku leta 2020. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.