V afriški džungli je bilo vedno veselo in divje, še posebej v veliki družini mogočnega goriljega samca Leyttona, ki je štela osem samic ter kar triindvajset opičjih mladičkov.

Leytton je svojo otročad vsako jutro zbral v majhni kotanji ob reki, kjer so se učili življenjskih lekcij, popoldne pa so z njim vadili še lov ter spretnostne preizkušnje v gozdnih krošnjah in podrastju.

Pri tem je s svojo bistroumnostjo in spretnostjo navduševal njegov drugorojenec Noki, ki je vsako nalogo končal predčasno, a tudi pravilno. Vsi ostali bratci in sestre so se vedno čudili, kako mu je vse uspevalo s takšno lahkoto: naj je šlo za reševanje težkih logičnih ugank ali pa plezanje in spuščanje po spolzkih ovijalkah in drevesih.

Nekaj pa našemu Nokiju le ni šlo tako dobro od rok ali bolje povedano od ust. Svoje sorojence je pogosto zasmehoval in se norčeval iz njihove nespretnosti, še posebej se je rad lotil svojega mlajšega brata Rokija. Roki je bil majhne šibke rasti, zraven pa še malce neroden, nikakor pa zanj ni bilo mogoče reči, da se ne trudi.

In tako se je spet enkrat zgodilo, da se je Noki prav pikro lotil Rokija, ki je pred tem ravno padel z ovijalke, ki je bila zanj preveč spolzka oziroma njegov oprijem (še) premalo močan. »Roki neroda, Roki grdoba,« je vreščal Noki in se prevzetno butal po prsih kot kak general.

Ob tretji ponovitvi »Roki neroda, Roki grdoba« ga sliši tudi Leytton in nemudoma pokliče k sebi.

»Noki, sigurno želiš postati velik in spoštovan samec, kajne?«

»Tako je, oče,« mu Noki ponosno odgovori.

»V tem primeru si zapomni naslednje: velik si takrat, ko se tudi do šibkejših obnašaš spoštljivo. Naj ti ob tem povem zgodbo, ki jo je moj ded enkrat povedal meni, ko sem bil približno tvojih let. Gre pa takole: vedno kadar nekoga užališ oziroma z njim govoriš agresivno ali nespoštljivo, se spomni, da je to tako, kot da bi v drevo zabijal velike dvajsetcentimetrske žeblje. Žeblje sicer lahko spet odstraniš iz drevesa, luknje pa tam ostanejo. Enako je z besedami: lahko jih sicer umakneš in rečeš, da ti je žal, vendar pa bodo luknje, ki pomenijo bolečino, pri tvojem sogovorniku ostale. Zapomni si to in raje dvakrat premisli, preden izrečeš nekaj, kar bo za seboj pustilo luknje, kot jih naredijo žeblji.«

Nokija se je zgodba močno dotaknila in v prihodnje je bil bolj preudaren pri izbiri besed.

Nauk zgodbe:

Dober vodja komunicira z ravno pravo mero odločnosti in ohranja dostojanstvo sogovornika, tudi če sta nasprotnega mišljenja (oz. še posebej v tem primeru).

Janez Žezlina

Potentiolog in poslovni coach

E: janez@ecg.si

P.S.

Gorila Leytton je deveta od mnogih živalskih basni o vodenju (prva je bila Orel Primus), ki so v obliki ilustrirane zbirke izšle v sredini leta 2020. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.

P.P.S.

Gorile v centralni Afriki bi lahko do leta 2020 izumrle, če jih svet ne bo zaščitil. Ogrožajo jih divji lovci, rudarjenje, nezakonita sečnja, in celo Ebola virus. Gorska gorila (Gorilla beringei beringei) pa je najbolj ogrožena podvrsta gorile, saj jih v divjini živi le še 700 (vir MMC).