V visokih previsnih skalnatih grebenih Julijskih Alp je prebival planinski orel Primus s svojo družino. Bila je to čudovita ptica: mogočnih 2.5m v razponu košatih kril, velika rjava glava s kljukastim kljunom in dolgimi kot britev ostrimi kremplji na nogah: »pazi se, če si zajček ali rakun, da te Primus s svojimi kremplji ne zagrabi«. Bil pa je Primus tako močan, da je lahko zagrabil in v svojo visoko gnezdo prinesel celo ovco ali gamsa.

Ostale živali so ga imele rade, ker je za hrano svojim mladičkom vedno prinesel samo obnemogle živali in s tem ohranjal ravnovesje v naravi, obenem pa se je na tedenskih večernih posvetih ob tabornem ognju vedno oglasil z modrimi nasveti.

Tako je bilo tudi takrat, ko so živali razmišljale, kaj narediti z jezom, ki se je porušil ob zadnjem močnem nalivu. Jez je nekaterim živalim zagotavljal varno zatočišče, vsem ostalim pa možnost prehoda čez hiter hudournik, ki je tekel skozi planino.

Ker se je jez porušil in so se njegovi ostanki odplavili v dolino, so živali morale prehoditi kar petnajst (15) dodatnih kilometrov do prve naslednje brvi, narejene s človeškimi rokami, če so želele priti na drugo stran deročega potoka. Nekaj jih je tudi poskusilo preplavati potok, vendar je bil njegov tok tako močan, da jih je odneslo vse do jezera v dolini in so tam izmučeno priplavale ven, spet na suho.

Tako so živali sklenile, da je potrebno jez spet na novo postaviti, vendar nihče na posvetu ni podal dobre rešitve:

  • Bobri so izhod videli v tem, da bi pregrizli nekaj dreves in jih postavili čez potok, toda kaj, ko so bila vsa drevesa v bližini vsaj 2x prekratka za ta namen :-(((
  • Lisice so bile bolj zvite in so razmišljale, kako bi most postavile, brez da bi jim bilo potrebno delati, toda kaj dlje od tega niso prišle :-)))
  • Čebele so se oglasile, da bi one zgradile nekaj panjev, jih zvezale skupaj in naredile jez; dela so se tudi takoj lotile, vendar jim je deroča voda vse skupaj odplavila v dolino, žal.
  • Jeleni in srne so rešitev videli v tem, da bi v vodo vrgli nekaj mogočnih skal, ki bi skupaj tvorile jez, toda kako take skale spraviti z živalskimi okončinami do reke?
  • Medvedi in volkovi so zagovarjali možnost, da bi porušili ledenik, visoko v gorah, ki bo verjetno s svojim odvečnim materialom, ki bo drvel v dolino, sam postavil ta jez … vendar kaj, če temu ne bo tako in bo ledenik samo porušil domove živalim? Tveganje je bilo preveliko.
  • Dokler se ni oglasil Primus s svojim predlogom in vsem dal misliti: »kaj pa, če gremo do bližnjega kmeta v dolini? Njemu bo jezero, ki se zaradi porušenega jezu, krepi in veča, poplavilo vsa polja? Ponudimo mu pomoč in skupaj z njim ponovno zgradimo most čez hudournik.«

In tako se je tudi res zgodilo, kmet je s seboj pripeljal oba sinova, vpregel konja, vse živali so pomagale po svojih najboljših močeh in vsi skupaj, kmetova družina in vsa živalska srenja so bili zadovoljni, jez pa v nekaj naslednjih dneh zgrajen in postavljen.

Nauk zgodbe:

Dober vodja zna na situacijo pogledati širše, “od zgoraj” … on vidi poleg posameznih dreves tudi cel gozd … in na tej podlagi se zna pametno in preudarno odločati ter predlagati rešitve, ki so v večstransko korist okolice.

 

Janez Žezlina

Potentiolog in poslovni coach

E: janez@ecg.si

 

P.S.

Orel Primus je prva od mnogih živalskih basni o vodenju, ki bodo v obliki ilustrirane zbirke izšle v začetku leta 2019. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.