Ob zadnjem obisku živalskega vrta je deček Miklos občudoval skupino žiraf, ki so tako lahkotno mulile listje visoko v krošnjah. “O kako lepo bi bilo včasih imeti tako dolg vrat, da bi lahko pogledal v gornje nadstropje, kakšne norčije uganja prijatelj Maks v svoji sobi.”

Razmišljujoč o žirafah in njihovih dolgih vratovih se je spomnil na super zgodbico, ki mu jo je o žirafi Taji pripovedoval medved Babu.

“Veš Miklos, Taja je bila prav posebna žirafa,” je takrat zgodbo začel pripovedovati Babu. Bila je dolgoletna najboljša strelka živalskega košarkarskega moštva, kar 12x zapored tudi svetovna košarkarska prvakinja.

Ni pa navduševala občinstva samo s svojo hladnokrvnostjo v ključnih trenutkih tekme, ko je praktično vedno znala najti pot do zmagovitega koša, ne tisto, kar je bilo pri njej še več vredno, so bile njene timske in kapetanske kvalitete.

Kako je vedno znala prebuditi najboljše v vsakem od članov njenega moštva: v gepardu Tinku njegovo pregovorno hitrost in izredno eksplozivnost pri skokih v obrambi in napadu, pri prašiču Nukiju njegovo inteligenco in iznajdljivost v napadalnih akcijah, ko je znal presenetiti s kreativno podajo, ki jo od njega, počasne svinje, ni nihče pričakoval. Kaj šele pri antilopi Dirki, s stalnim bodrenjem je v njej prebudila zmagovalno energijo, Dirka je res skakala in letela po igrišču. In nenazadnje pri tihem Linu, zadržanem mravljinčarju, ki je bil na začetku svoje kariere neroden in nesamozavesten košarkaš (to mirnost je ohranil tudi do danes, ko govorimo o tem, kako je deloval izven igrišča), pod njenim mentorstvom pa se je razvil v igralca, ki praktično ni izgubil žoge, v njegovem rilcu je bila tako varna kot v najbolj varnem sefu, v kakšni od švicarskih bank.

In tako je ta zanimiva, na prvi pogled povsem neklasična peterka, leta in leta kraljevala pod koši.

“Še vedno se spomnim dogodka v finalu prvenstva, ko je tri sekunde pred koncem, ob zaostanku za koš, Tajina ekipa vzela minuto odmora. Po odmoru je žogo dobila Taja, kar trije nasprotni igralci so se vrgli nanjo, misleč da bo ona kot ključni igralec zaključila akcijo. Takrat pa sekundo pred koncem, Taja poda prostemu gepardu Tinku, ki jo zabije v koš in zmaga 54:53 je bila njihova.

In izjava Taje po tekmi: “Asistenca je boljša kot koš, saj sta pri njej srečna dva: podajalec in tisti, ki zadane koš.”

“Vidiš Miklos, takšna je bila naša Taja kot igralka in kapetanka ter prepričan sem, da bo tudi po igralski karieri super trenerka.”

Nauk zgodbe:

Dober vodja je coach svoje ekipe: v članih tima prepozna njihove talente, prebuja njihov potencial in spodbuja njihov strokovni in osebnostni razvoj.

Janez Žezlina

Potentiolog in poslovni coach

E: janez@ecg.si

P.S.

Žirafa Taja je osma od mnogih živalskih basni o vodenju (prva je bila Orel Primus), ki bodo v obliki ilustrirane zbirke izšle v začetku leta 2019. Za več informacij mi pišite na janez@ecg.si.

P.P.S.

Žirafa je afriški sodoprsti kopitar in najvišja med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami. Samci lahko dosežejo višino od 4,8 do 5,5 metra in tehtajo do 1360 kilogramov. Samice so nekoliko manjše in tudi tehtajo manj.

Življenjsko okolje je Afrika, razen puščav ter pragozda. Živijo v bližini akacijevih gozdov. Z akacij smukajo sočno listje. Odrasla žival lahko zraste do 6 m višine in teže 2000 kg. Je tudi hitra, saj lahko doseže hitrost do 50 km/h.

V Afriki živi najmanj šest vrst najvišjih zemeljskih živali in nekatere vrste štejejo le nekaj sto primerkov, zato potrebujejo takojšnjo zaščito. Ker so do zdaj menili, da gre pri afriških žirafah le za eno vrsto, niso opazili prave slike, da so nekatere žirafe na robu izumrtja. (vir: Wikipedia in MMC).