Mnogokrat se srečujemo z vprašanjem, kaj se bo zgodilo v letošnjem letu? Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Se bo svetovno in evropsko gospodarstvo stabiliziralo? Kje se odpirajo priložnosti za preboj slovenskega gospodarstva?

Slovenija, kot sorazmerno majhna država, ni »trend seter« in  je v veliki meri odvisna od svetovnih in evropskih gospodarskih in političnih trendov. Kot se je že izkazalo v preteklosti, se trendi iz ZDA, Nemčije in ostalih večjih držav zahodne Evrope odražajo pri nas z zamikom dobrega leta.

Ob pregledu poročil vidimo, da je v letu 2010 svetovno gospodarstvo imelo manjši gospodarski zagon, kot preteklo leto (upad  rasti iz 4,2% na 3,0%), prav tako tudi v letu 2012 (2,5% rast, poleg tega sta EU in Japonska padli v recesijo). Za letošnje leto  je pričakovano, da se bo svetovno gospodarstvo ustalilo pri 2,6% rasti, skromna rast pa se bo nadaljevala tudi v letu 2014. V Sloveniji se bo trend upada gospodarske rasti nadaljeval v letu 2013 za okoli 2%, v letu 2014 pa bo rast okoli 0,2%. Malo večji napredek po zadnjih napovedih UMAR-ja pa lahko pričakujemo šele v letu 2015, in sicer malo nad  1%.

Predvidevanja in izračuni za prihodnjo gospodarsko rast temeljijo na pričakovanjih, da:

  • bodo imele monetarne (denarne) spodbude, ki jih uvajajo večja gospodarstva v zadnjem letu in pol določen pozitiven vpliv na rast;
  • bodo ameriških fiskalni prepad, zadolženost območja evra, rast Kitajske in nestabilnost na Bližnjem vzhodu in Afriki, postali manj intenzivni oziroma da se bodo tveganja zmanjšala.

 

Za lažje razumevanje, kaj vse vpliva na svetovna gibanja, različne agencije in analitiki navajajo 10 področij, ki jih je potrebno spremljati, saj nam le ti nakazujejo, kakšna bo smer gibanja v prihodnosti:

1.     Okrevanje ameriškega gospodarstva

Politike za okrevanja ameriškega gospodarstva so že v veljavi. Prvi rezultati se že kažejo, saj se je potrošnja gospodinjstev povečala. Nepremičninski trg je pokazal znake okrevanja in pričakovana je nadaljnja rast v prihodnjem letu. Hkrati s ponovno rastjo svetovnega gospodarstva pa je pričakovana tudi rast njihovega izvoza. Prav tako pa je ob znakih fiskalne stabilnosti in zmanjšanju ameriškega dolga pričakovati, da bodo ameriška podjetja več vlagala in zaposlovala. Ameriško gospodarstvo pa ima pričakovano povprečno letno rast okoli 2%.

2.     Rast evropskega gospodarstva na severu in upad na jugu

Nedavni ukrepi politike Evropske centralne banke in vlad EU so zmanjšala finančna tveganja povezana z zadolženostjo območja evra in pomagala zmanjšati dolgoročne obrestne mere v najbolj prizadetih gospodarstvih. Kljub temu bodo gospodarstva v južni Evropi še vedno globoko v recesiji, predvsem zaradi strogih varčevalnih programov in zelo visoke stopnje brezposelnosti. To bo upočasnilo tudi rast gospodarstev v severnih delih Evrope. Nekatere države (vključno z Nemčijo) bodo imele šibko, vendar pozitivno rast, druge, kot so Francija, Belgija in Nizozemska, pa rahel padec. Gledano v celoti, to pomeni zmanjšanje gospodarske rasti v evroobmočju za približno 0,2% v letu 2013.

3.     Kitajska bo počasi dobila gospodarski zagon

Od leta 2010 se je kitajsko gospodarstvo močno upočasnilo, letni padec je znašal okoli 2,5%. Vendar se že kažejo znaki ponovnega zagona. Ta trend se bo verjetno nadaljeval tudi v letu 2013. Potem, ko se je vodstvo države zamenjalo, obstajajo tudi namigi, da bodo povečali obseg spodbud za okrevanja gospodarstva v naslednjih mesecih. Pričakovana je predvsem rast izvoza predvsem na račun rasti azijskih držav in okrevanja ameriškega gospodarstva. Pričakovana rast kitajskega gospodarstva v letu 2013 je 8%.

4.     Rast držav v razvoju

Šibka gospodarska rast ZDA, recesija v Evropi in na Japonskem ter upad Kitajske je lansko leto upočasnilo gospodarsko rast držav v razvoju. Z boljšimi obeti na svetovnem nivoju, se pričakuje povečanje povpraševanja predvsem iz držav ASEAN (Združenje držav Jugovzhodne Azije).

5.     Cene surovin

Kljub precejšnji meri nestabilnosti cene surovin ostajajo na približno enaki ravni kot pred letom dni. Obstajajo dobre možnosti, da bo letošnji trend ostal na enaki ravni. Razlogi za ohranitev cen se nahajajo predvsem v vedno večji potrošnji azijskih trgov (predvsem nafte) in zmanjšanju potreb na razvitih trgih.

6.     Inflacija bo na stabilni ravni

Nizka rast, velike proizvodnje vrzeli in visoka stopnja brezposelnosti v zadnjih nekaj letih znatno zmanjšujejo pritiske na cene. Stopnja inflacije med letoma 2011 in 2012 je praktično na vseh trgih upadala. To benigno stanje se bo verjetno nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Edino rast cene hrane, ki je verjetno začasna, bo v nekaterih razvijajočih državah povzročala težave.

7.     Centralne banke

Obnašanje bank bi najlažje opisali s terminom »agresivno popuščanje«. Zaradi pričakovane gospodarske rasti v ključnih svetovnih gospodarstvih je pričakovati, da se bodo centralne banke postavile v bolj nevtralen položaj. Bolj opazni posegi so pričakovani na strani ameriške, evropske, angleške in indijske centralne banke (zmanjševanje obrestnih mer in kvantitativno spuščanje denarja v obtok). Druge centralne banke pa bodo bolj previdne.

8.     Fiskalna politika bo ostala na čvrsti ravni

To predvsem velja za ZDA, območje evra in na Japonskem, kjer se soočamo z veliki in naraščajočim dolgom. ZDA ne bodo popuščale pri fiskalni politiki, saj si tega ne morejo privoščiti. Prav tako se bodo trudili zmanjšati primanjkljaj, da se izognejo ponovni recesiji. V južni Evropi bo kljub upadu gospodarstva varčevanje še bolj strogo. V to skupino sodi tudi Francija, saj ima enega največjih primanjkljajev držav EU, njihova javna poraba pa je trenutno v samem vrhu v razvitem svetu.

9.     Ameriški dolar bo močnejši v primerjavi z evrom

V tekočem letu bodo razlike v gospodarski rasti in plačilna bilanca ugodne za dolar, v primerjavi z evrom. Razlog tiči v dolžniški krizi in manjši gospodarski rasti območja evra. V primerjavi z valutami držav v razvoju pa dolar ne bo pridobil znatne rasti, saj se bodo na ta območja vrnila vlaganja in povečala se bo domača potrošnja, kar bo okrepilo valute predvsem v azijskih državah.

10.  Tveganja, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, bodo bolj uravnotežena

V zadnjem letu so se tveganja, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo nagnila na negativno stran. V prihodnjem letu pa bodo nekatere grožnje (ameriška recesija, upad kitajske rasti, vojna v Perzijskem zalivu,…) postale manj nevarne. Lahko pa bi se pojavile nekatere druge, kot na primer zmanjšano povpraševanje podjetij in gospodinjstev. V mislih na Veliko depresijo in posledično veliko stagnacijo iz začetka prejšnjega stoletja, so podjetja in gospodinjstva postala bolj previdna pri potrošnji (»manj troši, več varčuj«). Vendar se že kažejo znaki, da so taki trendi izgubili začetni zagon in da se zaupanje vrača predvsem v ZDA in Aziji.

Ob prebiranju trendov po svetu in Evropi si še vedno težko odgovorimo na vprašanje, kaj je razvojna paradigma za Slovenijo in posledično potencial za dvig gospodarske rasti. Imamo sicer podatke/predvidevanja, kdaj si lahko obetamo, da bodo države oziroma naši ključni trgovinski partnerji izšli iz recesije, in predvidevamo, kakšna bi lahko bila njihova potreba po določenih izdelkih in storitvah, ki jim jih že ponujamo. Moramo pa tudi vedeti, katere so naše prednosti in kje lahko gradimo.

Iz dokumenta Slovenska industrijska politika, ki ga je pripravila Vlada RS je razvidno, da so prepoznane dejavnosti, kamor bo Slovenija vlagala:

  • okoljsko energetski izziv (energetika, trajnostno gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, kemijska in procesna industrija);
  • trajnostna mobilnost (avtomobilizem);
  • hrana, zdravje in staranje prebivalstva (farmacevtska, živilsko-predelovalna industrija, trajnostni turizem);
  • potencial KET – ključne spodbujevalne tehnologije (IKT, elektroindustrija in elektronika, novi materiali, kovinsko-predelovalna industrija).

 

Za razvoj teh ključnih področij je Slovenija v zadnjih petih letih namenila preko 300 milijonov evrov. Sam dokument nakazuje tudi rangiranost oziroma večjo pomembnost/naklonjenost Vlade do določenih področij. Med bolje podprtimi so na primer avtomobilska industrija, farmacevtska in lesno-predelovalna industrija. Največ sredstev pa se namenja KET-u (ključnim spodbujevalnim tehnologijam), sem spadajo področja kot so nanotehnologija, biotehnologija, fotonika in napredni materiali. Vsa predhodno navedena področja so pomemben dejavnik pri stabilizaciji gospodarstva in ukrepi se bodo sčasoma odražali v večji konkurenčnosti in pripravljenosti naše države na prihodnje izzive, vendar moramo za konec pogledati še področja, ki se v zadnjih letih pojavljajo na novo.

To so predvsem področja, ki prosperirajo zaradi široke dostopnosti računalnikov, tablic in mobilne tehnologije. Svetovno gledano je pravo revolucijo naredila prodaja mobilnih aplikacij. Še do nedavnega neznano področje v letošnjem letu pričakuje prodajo v višini 30 milijard dolarjev. Malo manj obsežna je prodaja igric za socialna omrežja, ki pričakuje v prihodnjih petih letih prodajo nad milijardo dolarjev letno. Pravo revolucijo pa je pričakovati pri 3D tiskanju, saj bo to, kot pravijo, spremenilo naše dosedanje dojemanja izdelovanja praktično vsega.

 

 

Matej Gal Pintar, svetovalec

Energos d.o.o.

Matej.gal@energos-svetovanje.si