Bistvo vsakega poslovnega modela je že od nekdaj, kako ideje spraviti v realnost, v prodajo bolje kot konkurenti, predvsem pa ob pravem času, s čim manj stroški. V naravi vsake zdrave gospodarske organizacije je, da poskuša inovirati vse, kar obstaja v podjetju, npr. procese, produkte, storitve, sisteme, korporativno kulturo, ali pa celo zunaj podjetja, npr. svoje odjemalce, zunanje dobavitelje … Če temu ni tako, potem ne potrebujete managerjev oz. managementa, temveč izključno nekreativne priganjalce, ki v rokah držijo štoparice, ravnila ter od jutra do večera strokovno premetavajo eno ali dve excelovi tabeli. Že res, da brez produkcijske discipline in temeljne metrike ne bi vedeli, ali smo bili učinkoviti; ni pa bistvo samo in izključno v disciplini. Oziroma, kaj nam pomaga disciplina, če pa smo zaradi nje učinkoviti tam, kjer sploh ni potrebno, ali smiselno, ali pa smo učinkoviti pri napačnih stvareh.

Bistvo izboljšav na ravni organizacije je, da dosežemo nivo spreminjanja organizacije, na primer proizvodnega sistema, ne da bi bilo pri tem potrebno kakorkoli kogarkoli manipulativno motivirati. Seveda je pogovor o izboljšavah nujen, pravzaprav brez ogrevanja in predpriprave ne gre. Saj ponavadi vsi tisti, ki niso bili sprva vključeni v predstavitev, takoj nudijo bizaren odpor. Zato je dobro dajati in se dosledno držati zagotovil, obljub. Zato je modro sistematično rušiti zidove, metaforično in dobesedno (nepotrebne hierarhije v organizacijski strukturi, nepotrebne zidove v procesih, visoke zidove v glavah, odpirati zaklenjena vrata etc.). Ni pa potrebno motivirati v klasičnem smislu in obljubljati s parimi potezami gradove v oblakih, ker potem tovrstni napori pojenjujejo vse do implozije.

Bistvo odstranjevanja vsega odvečnega je, da smo sploh pozorni na odvečnost in da jo sproti/čimprej prepoznavamo, ter da ljudem povemo, da to, kar smatrajo kot njihovo vsakodnevno poslovno organizacijsko običajnost, ni dobro ne zanje, ne za organizacijo. Ravnamo podobno kot interni organizacijski detektivi, forenziki, ki na vsakem koraku navdušeno in neprestano iščemo, katere odvečne korake s(m)o vpeljali v procese podjetja. Takrat, ko smo jih vpeljali, so bili ti koraki nedvomno potrebni in edino logični. In vsem, ki so jih uspešno vpeljali, gredo vse zasluge. Brez ironije. Kako pa je s tem sedaj? To je ključno vprašanje. Dejansko redkokatera podjetja delujejo od vsega začetka in cel čas enostavno in brez mlinskih koles okoli svojih procesov. Še najbolj vitke organizacije lovijo minute, včasih sekunde, pri optimizaciji procesov. Da bi le bili bolj hitri, učinkoviti… Kako je šele v organizacijah, ki se ne merijo s prav nastavljenimi metrikami.

Bistvo optimizacije je torej, kako videti izgube in jih s čim manj stroški odstranjevati. Najprej identificirati ukrepe, ki spadajo med hitre zmagovalce. Če velja, da je vsaka organizacija živ organizem, je potrebno z enako pozornostjo kot gradimo produkte, razvijati tudi vrsto  organizacijskih procesov, ki vodijo do izboljšav. Pričetek te poti je, da spravimo organizacijo namenoma v situacijo, kjer je stalno dopuščeno podvomiti v prav vse organizacijske »svete krave«, podirati tabuje, posegati v večno veljavne poslovne modele ter iskati hitre izboljšave z enim samim ciljem: omogočiti razvoj v pravi smeri.

Bistvo managementa je v tem, da kot managerji pritrdilno odgovorimo na vprašanje, ali rabimo modificiran sistem za inovacije oz. izboljšave. In da čimprej v življenjskem ciklu produkta lovimo inovacije na tehnični, procesni, marketinški ali managementski ravni. Ter pravočasno zaznamo potrebo po večjih procesnih inovacijah. Kar nazorno prikazuje naslednja shema (Količina inovacij v življenjskem ciklu produkta (M. Armstrong, 2006: 131)).

 

Če je glavni cilj vitke in agilne organizacije, da so storitve in/ali material v zahtevanih količinah, še bolje pa bi bilo zapisati »v zagotovo kmalu plačanih količinah in zahtevani kvaliteti na pravem mestu ob pravem času«, potem vidimo, da je sistematično skrajševanje lead time-a, to je obdobje med naročilom in dostavo »robe« (ali – glede na trenutne razmere na trgu – še bolje med naročilom in plačilom), del bistvenih vsakodnevnih ukrepov vsake organizacije, ki se nanašajo na najmanj naslednja vprašanja:

  • Kako vse tisto, kar je zanič in nas ovira v proizvodnji oz. produkciji, čimprej odstraniti?
  • Kako tisto, kar je dobro, čimprej izboljšati?
  • In kako skrbeti, da stalno izboljševanje teče vedno prek predlogov vseh zaposlenih v podjetju; pri čemer – kot učijo japonske izkušnje – management igra vlogo »premikajoče se škatle za predloge«.

Dobran Juričan

dobran.jurican@energos-svetovanje.si

Dobran Juričan je partner in svetovalec v podjetju Energos d.o.o..