Kako sploh opisati kreativni proces ?

Mit, da velike ideje pridejo od briljantnih posameznikov v trenutkih posebnega navdiha bi radi soočili z dejstvom, da nobena ideja ni sama sebi namen in da inovacije nastanejo v za-to primernem času. Miselni procesi, ki vodijo do inovativnih idej postajajo strokovnjakom za kognitivne vede in nevro-znanost vedno bolj razumljivi: iz analize problemov in iz asociacij, ki jih “vlečemo” iz relevantnega znanja, sledi sinteza in kreiranje inovativne rešitve. [4]

Inovacijske sposobnosti so učljive. Bolj kot zanimivost in ne da bi šli  preveč v podrobnosti: večina obstoječih delovnih mest zahteva  sposobnost za analitiko in prepoznavanje detajlov. Ti miselni procesi se dogajajo v levi polovici možganov. Tudi izobraževalne ustanove so usmerjene predvsem v krepitev teh sposobnosti.  Vendar se kreativni procesi, sposobnost prepoznavanja širše slike, inovativnost,… vršijo v desni polovici možganov. Za uspešne inovacije je torej potrebno miselne procese leve polovice možganov (ki so še zmeraj izredno pomembni) nadgraditi s kreativnostjo desne polovice možganov.[5]  Vendar brez relevantnega znanja iz katerega črpamo ideje za rešitev problema, ne bomo prišli do inovativne rešitve. 

Na povečanje verjetnosti za nastanek inovativnih rešitev lahko vplivamo s ponovljivimi metodami reševanja problemov, dokumentiranim notranjim in zunanjim znanjem in jasno poslovno vizijo.  Na ta način se  krepijo živčne povezave med levo in desno polovico možganov in kreativnost postaja vedno boljša veščina.  V zadnjem času se pojavljajo posebej v ZDA in na Japonskem velike spremembe v načinu izobraževanja in usposabljanja na univerzah, kot tudi v industriji.  Vedno večja je potreba po kreativnih delovnih mestih. Eden od rezultatov globalizacije je tudi, da se vedno več delovnih mest, ki  temeljijo predvsem na  analitičnih sposobnostih, seli v države s cenejšo in številčnejšo delovno silo (Kitajska, Indija, Tučija, Brazilija, …).

Najprej pa podajamo še nekaj  definicij, ki nam bodo pomagale pri razumevanju inovacijskih in kreativnih procesov.  Osredotočili se bomo na samo nekaj ključnih izrazov kot invencija, inovacija in inovacijska kreativnost. 

  • Invencija  se nanaša na odkritje nečesa novega npr. naprave, procesa, sestava,… Invencija je lahko nekaj radikalno novega, lahko pa samo na nov način uvede že znane rešitve v uporabo ali pa ustvari neko novo potrebo na trgu.  Pogosto se invencija zaščiti s patentom.  V poslovnem smislu je invencija strošek. Z obvladovanjem inovacijskih procesov želimo, da invencija postane investicija oz. da dobi neko vrednost na trgu.

 

 

  • Inovacija izhaja iz latinske besede »innovare«, ki pomeni obnoviti ali spremeniti. Že iz tega epistemiološkega stališča  izhaja, da se inovacija ne nanaša na odkritje nečesa novega. Je tisto, kar prinaša nove prihodke podjetju in mu veča konkurenčno prednost. Komercializacija invencij preko uvajanja inovacij je strateški in operativni cilj podjetja.  

 

 

Nikola Tesla je bil velik inventor, vendar ne najbolj uspešen pri komercializaciji invencij. Nasprotno je bil Thomas Edison veliko boljši inovator, ki je znal prepoznati tržni potencial invencij in  jih uspešno aplicirati na trg. Kot primer iz danajšnjih časov nam lahko služi Apple, ki ni poznan po velikih invencijah, je pa zato veliko boljše podjetje v prepoznavanju potreb kupcev in zadovoljevanju teh potreb.

V literaturi je zelo veliko definicij inovativnosti. Poglejmo si nekatere, ki inovativnost postavljajo v poslovne okvire:

  • »Inovacija je uspešno izkoriščena ideja, ki omogoča novo vrednost uporabnikom in novo ekonomsko vrednost ustvarjalcu inovacije.«[1]
  • »Inovacija…. se na splošno razume kot uspešna uveljavitev neke nove stvari ali metode….Inovacija je utelešenje, kombinacija ali sinteza znanja v originalne, relevantne, vredne nove proizvode, procese ali storitve.«[2]
  • »Inovacija je večstopenjski proces v katerem podjetja pretvarjajo ideje v nove/izboljšane izdelke, procese ali storitve, z namenom, da napredujejo, tekmujejo in se uspešno razlikujejo od konkurentov na trgu«[3]

 

Inovacije običajno vključujejo tudi kreativnost, vendar ji niso identične. Inovacijo lahko definiramo kot uspešno implementacijo kreativnih idej v poslovno okolje. Kreativnost posameznika ali skupine je začetna točka inovacijskega procesa; je potreben, vendar ne zadostni korak.

 

Integrirajte inovacijske procese v poslovno strategijo podjetja

Skratka, inovacijske procese je potrebno integrirati v poslovno strategijo podjetja. To pa je naloga vodilnih v podjetjih, ki morajo ne samo na strateškem, ampak tudi na operativnem nivoju usmerjati inovacijske procese v podjetju. Inženirjem, razvojnikom in raziskovalcem v podjetjih morajo biti jasni inovacijski cilji, kako so ti cilji povezani s poslovno strategijo podjetja in kakšna so merila za merjenje uspešnosti inovacijskih procesov.

Inovacije ne smejo biti posamičen naključen dogodek.  Poslovne in tržne potrebe se neprestano spreminjajo zaradi vpliva novih tehnologij, novih konkurentov, novih kupcev in ne nazadnje novih poslovnih modelov, zato mora inovativnost postati  trajen proces v podjetju.

V naslednji številki pa več o obvladovanju inovacijskih procesov.

 

Dušan Bevc, INVENTO URA, dusan.bevc@siol.net 

 


[1] Beswick, C; Gallagher, D (2010) The Road to Innovation. LTBpublishing. UK. pp10.

[2] LueCke in Katz (2003)

[3] Baregheh A, Rowley J and Sambrook S.(2009) Towards a multidisciplinary definition of innovation, Management decision, vol. 47, no. 8, pp. 1323–1339

[4] J. Todhunter; »Driving Corporate Value Through Innovation«, Invention Machine (2010)

[5] Daniel H. Pink; »A Whole New Mind«; Penguin Books (2006)