Povzetek prispevka – celoten prispevek si lahko preberete na:

https://www.mckinsey.com/global-themes/future-of-organizations-and-work/how-will-automation-affect-economies-around-the-world?cid=podcast-eml-alt-mgi-mgi-oth-1803&hlkid=c262ceba88674301a1f3c729a9ce1a1a&hctky=2963649&hdpid=1617887b-ee0a-4cf2-8f75-d9bc57af76c3

 

Pogledali bomo, kako bodo nove tehnologije kot npr.  avtomatizacija in umetna inteligenca, vplivale na delo po svetu. S tem v zvezi nas bodo predvsem zanimale Evropa, Indija in Kitajska.

 

UMETNA INTELIGENCA

ZDA in Kitajska sta vodilni v umetni inteligenci, Evropa je pri tem dokaj v ozadju. Kitajska je dala jasno vedeti, da želi dobiti bitko za umetno inteligenco in primat glede kasnejše proizvodnje s tem povezanih visokih tehnologij. Evropa zaostaja v digitalizaciji. Zaostanek pomeni tudi zaostanek v krivulji učenja. Izjeme so nekatere manjše evropske države, kjer se eksperimentira z novimi tehnologijami.

Tehnologija navadno krepi produktivnost. Vprašanje je, kam vodi vedno višja produktivnost. Menimo, da v investicije v gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest. Delovnih mest, ki jih prej nismo videli. Vsako desetletje ustvarimo 10 % delovnih mest, za katera še nismo slišali. Dobički od višje produktivnosti bodo reinvestirani v gospodarstvo. Razmerje med novo nastalimi in ugašajočimi delovnimi mesti bo odvisno od hitrosti implementacije visoko tehnoloških rešitev.

 

NAJPREJ SI POGLEJMO, KAKŠNO JE STANJE NA KITAJSKEM

Delovna sila na Kitajskem je v tranziciji. Tako je že nekaj zadnjih desetletij. Urbanizacija je na ravni 52 % celotnega ozemlja te velike države. Okoli 300 milijonov ruralnega prebivalstva bo še prišlo v mesta in delalo v proizvodnji in storitvah. Vsako leto okoli 10 milijonov ljudi zamenja delo. Produktivnost raste na račun avtomatizacije, kot tudi boljših načinov upravljanja in investicij.

Vsako leto je v povprečju zaposleni Kitajec za 13 % bolj produktiven kot leto poprej, kar je izjemno. In to že desetletja! Še vedno pa je produktivnost delavca na Kitajskem od 3 do 6-krat nižja kot v ZDA, kar pomeni, da je še veliko prostora za napredek. Stopnja prerazporeditve kitajske industrije je približno 40 odstotkov, kar pomeni, da se pri njih vsako leto ustvari 20 odstotkov delovnih mest in 20 odstotkov delovnih mest uniči, kar je izjemno.

Kako obvladujejo spremembe  v zahtevanih veščinah in znanjih?

Posebnost pri kitajski delovni sili je, da se ne sprašujejo zakaj. Glavno vprašanje je, kako bomo prišli do naslednjega koraka. Npr. na Kitajskem lahko na univerzah za nekaj sto yuanov kupite diplomo. In ljudje to kupujejo. Hkrati pa na tisoče yuanov (od 20 % do 25 % osebnega dohodka) investirajo v sebe, v znanje.

Višina plač ima velik vpliv na hitrost uvajanja avtomatizacije v gospodarstvo. Plače so v porastu, toda sledijo produktivnosti. Dolgoročno je rast prebivalstva in delovne sile v upadu, zato je državna iniciativa višanja produktivnosti na delovnem mestu, saj lahko rast plač in BDP-ja sledita zgolj na tej podlagi. Plače in potrošnja rastejo hitreje od BDP, kar je spodbudno in pomeni, da so ljudje nagrajeni za višjo produktivnost. Na tej osnovi so Kitajci avtomatizaciji zelo naklonjeni, saj pomeni še višjo produktivnost, še večje narodno bogastvo. Z roko v roki rasti produktivnosti in avtomatizaciji gresta tudi rast učinkovitosti in dodane vrednosti, kar se bo najbolj poznalo na rasti srednjega sloja.

 

KAKŠNO JE STANJE V EVROPI?

Višanje produktivnosti v Evropi je trenutno izziv, staranje prebivalstva pa dolgoročno še zaostruje situacijo. Gre torej za kompleksen problem rasti BDP v prihodnje. V Evropi vidimo problem prekvalifikacije in prerazporeditve delovne sile, saj tu vlada precej rigiden trg dela. Gre za kompleksen problem in tudi velik v številkah, kar bo vsekakor organizacijski izziv.

Nove tehnologije bodo zahtevale doizobrazbo veščin za delo, ki bodo komplementarne z novimi tehnološkimi rešitvami. Tu govorimo o kognitivnih veščinah. Vzporedno pa bodo vsekakor pomembne sociološke, čustvene veščine in veščine kreativnosti. Te veščine v preteklosti niso bile tako potrebne, zdaj pa njihova pomembnost raste.

Ali je Evropa pripravljena na transformacijo delovne sile, ki jo s sabo prinaša avtomatizacija? Gre za težko in kompleksno vprašanje. Treba bo eksperimentirati in izbrati najboljšo rešitev. Ena rešitev je preusmeritev socialnih transferjev v platforme vseživljenjskega učenja v podjetjih. Druga rešitev je ta, da se nameni določen odstotek rednega delovnega časa za namene dodatnega izobraževanja, ki se stimulira z višjo osnovo za pokojnino. In na ta način smo stimulirani za prihodnost in tudi podjetja so pripravljena finančno podpreti tak sistem, saj jim je v interesu imeti visoko usposobljene ljudi.

 

KAKŠNA JE SITUACIJA V INDIJI?

Delovna sila v Indiji šteje 450 milijonov ljudi in letno raste za cca. 10 milijonov. Med ljudmi obstaja bojazen, da rast delovnih mest ne bo dosegala rasti delovne sile. V mislih imamo organizirana kakovostna delovna mesta, ki prispevajo k produktivnosti, plačam in BDP-ju. V indiji je namreč večina dela nereguliranega, ki ne dosega minimalnih gospodarskih in družbenih standardov. Gre za enostavnejša in slabo plačana dela, ki ne prispevajo h gospodarski rasti. Izziv v Indiji je povečati število reguliranih in organiziranih delovnih mest, z višjo dodano vrednostjo. Vprašanje je, če se ta proces dogaja dovolj hitro in kako ga pospešiti.

Dogaja se transformacija delovne sile iz kmetijskega sektorja v gradbeništvo in logistiko. Prehod iz ruralnega delovnega mesta na delovno mesto v industriji pomeni cca. 70 % višjo produktivnost. Ta proces pa poganja gospodarska rast, ki je ključni element v enačbi.

Še vedno smo v situaciji, kjer je 45 odstotkov delovne sile odvisne od kmetijstva. Čaka nas še dolga pot, in ta prehod moramo narediti v času, ko je ustvarjanje delovnih mest zunaj industrije bolj zahtevno. Preprosto zaradi vedno večjega vpliva  avtomatizacije na industrijo.

Po našem mnenju mora Indija razmišljati o večpolarni strategiji. Razvijati mora sektorje, kot so gradnja infrastrukture, zdravstvo, logistika, kar ustvarja povpraševanje po številnih storitvah in gradbeništvu. Razmisliti mora tudi o tem, kako izkoristiti prednosti informacijske tehnologije in digitalizacije dela, ki lahko manj usposobljenim delavcem omogoči višje produktivno delo. Dobre prakse že imamo v finančni industriji, ki jo selijo na podeželje. Vsekakor pa ne smemo zanemarjati industrije, ki je glavno gonilo absorbcije rurlnega prebivalstva in gospodarske rasti.

Vidi se vpliv avtomatizacije na delovno silo, saj podjetja po sektorjih sprejemajo čedalje več novih tehnologij. Vendar ugotovljamo, da je prag, pri katerem je smiselno avtomatizirati delo, precej nižji, v primerjavi z bolj naprednimi gospodarstvi, saj so povprečne plače v Indiji še vedno precej nižje kot v razvitih ekonomijah. Kljub temu lahko do leta 2030 pričakujemo nadomestitev 60 milijonov delovnih mest na račun avtomatizacije.

IT zmogljivosti v Indiji so pomemben del osnovnih digitalnih zmogljivosti. Imajo močan IT sektor in izumili so poslovni model, ki je bil zelo uspešen v zadnjih dveh desetletjih. IT sektor morda ne bo zaposloval z istim ritmom, toda digitalna transformacija gospodarstva je v teku in je pomembna. Na ta način bodo ohranili veliko rast produktivnosti in rast delovnih mest.

 

Povzel:

Gregor Jus

Svetovalec

Energos d.o.o.

gregor.jus@ecg.si