V sodobnem poslovnem okolju, kjer se spremembe odvijajo s svetlobno hitrostjo, je razvoj kreativnosti in inovativnosti ključnega pomena.

Organizacije in posamezniki, ki delujejo v njih, se vedno bolj soočajo z nenehnimi izzivi in priložnostmi, ki od njih zahtevajo hitro prilagajanje in ustvarjanje novih rešitev.

Da bi (p)ostali trajnostno konkurenčni in uspešni, je pomembno, da znamo izkoristiti oz. sistematično razvijati svoje skrite potenciale oz. prebuditi »genija* v sebi«.

Pomembnost (razvoja) kreativnosti in inovativnosti v sodobnem poslovnem okolju

V današnjem dinamičnem poslovnem svetu sta kreativnost in inovativnost nepogrešljivi. Organizacije, ki ne zmorejo slediti hitrim spremembam, tvegajo, da bodo ostale za konkurenco.

Razvoj novih idej, produktov in storitev tako postaja praktično nuja za dolgoročno preživetje in razvoj organizacij.

Kreativnost omogoča reševanje kompleksnih problemov na edinstvene načine, medtem ko inovativnost pri(e)naša te ideje v realnost in jih pretvarja v tržne priložnosti.

Hitro tehnološko napredovanje in globalizacija sta namreč ustvarila okolje, kjer tradicionalni poslovni modeli hitro zastarajo.

Zato je za uspešne organizacije izrednega pomena, da so sposobne predvideti trende in potrebe potrošnikov, ter se jim odzivno oz. hitro prilagoditi (agilni pristop) oz. celo ustvarjati nove (proaktivni pristop).

To pa od njih podrazumeva sistematično uvajanje kreativnega razmišljanja in inovativnih pristopov, ki lahko transformirajo poslovne procese in modele. Poleg tega kreativnost in inovativnost spodbujata zaposlenost in ekonomijo, saj ustvarjata nova delovna mesta in odpirata trge.

Katere pa so veščine, ki so potrebne za razvijanje kreativnosti in inovativnosti?

Za razvoj kreativnosti in inovativnosti potrebujemo niz specifičnih veščin, kot so npr. naslednje:

  • Kritično mišljenje: Sposobnost analize in ocenjevanja informacij ter argumentov je ključna za prepoznavanje problemov in iskanje ustreznih rešitev.
  • Sposobnost reševanja problemov: kreativnost se pogosto izraža v sposobnosti reševanja kompleksnih problemov z inovativnimi pristopi.
  • Prilagodljivost in fleksibilnost: sposobnost prilagajanja novim razmeram in hitro učenje novih spretnosti je nujna v dinamičnem poslovnem okolju.
  • Komunikacijske veščine: jasna in učinkovita komunikacija je ključna za predstavitev in izvedbo novih idej.
  • Sodelovanje: inovativne rešitve pogosto izhajajo iz timskega dela in sodelovanja z različnimi strokovnjaki.
  • Digitalne spretnosti: v današnji dobi je poznavanje naprednih digitalnih orodij in tehnologij nepogrešljivo za ustvarjanje in implementacijo novih idej.
  • Samorefleksija in samoiniciativnost: sposobnost introspekcije in samoiniciativnosti spodbuja nenehno osebno rast in razvoj novih idej.

Kako pa lahko te kompetence razvijamo pri samemu sebi  -> spoznajmo sedem praktičnih usmeritev za razvoj genija v sebi?

Na podlagi čudovite knjige Izberite uspeh: Prebudite genialni um avtorja Jose-ja Silve, lahko identificiramo naslednjih sedem praktičnih usmeritev za razvoj genija v sebi:

  1. Meditacija in sproščanje: redna praksa meditacije pomaga umiriti um in povečuje sposobnost osredotočanja. Silva priporoča tehniko, ki vključuje globoko sprostitev za dosego alfa stanja, v katerem je um najbolj ustvarjalen.
  2. Vizualizacija: vizualizacija je močno orodje za doseganje ciljev. Predstavljanje uspeha in pozitivnih rezultatov lahko poveča samozavest in motivacijo. Silva priporoča vizualizacijo v stanju sproščenosti, kar povečuje učinkovitost te tehnike.
  3. Nenehno učenje: razvijanje naših lastnih polnih potencialov od nas zahteva nenehno pridobivanje novih znanj in veščin. Branje, udeležba na seminarjih in tečajih ter raziskovanje novih področij prispeva k širjenju obzorij in spodbuja kreativno mišljenje.
  4. Postavljanje ciljev: jasno določeni cilji usmerjajo energijo in fokus. S tem v zvezi se priporoča postavljanje specifičnih, merljivih, dosegljivih, realističnih in časovno opredeljenih (SMART) ciljev ter redno spremljanje napredka.
  5. Razvijanje intuicije: intuicija pogosto igra ključno vlogo pri kreativnem razmišljanju in odločanju. Silva verjame, da lahko z vajo izboljšamo svojo intuitivno sposobnost, kar prispeva k boljšemu zaznavanju priložnosti in nevarnosti.
  6. Vodenje oz. pisanje dnevnika: redno pisanje dnevnika omogoča (samo)refleksijo, sledenje napredku in razvoj idej. Zapisovanje misli in idej lahko pomaga prepoznati vzorce in spodbuja kreativno razmišljanje
  7. Sodelovanje z drugimi: Ustvarjalnost pogosto cveti v okolju, kjer se izmenjujejo ideje. Sodelovanje z drugimi, vključevanje v skupinske projekte in mreženje z inovativnimi posamezniki lahko prinese nove perspektive in spodbudi kreativnost.

Kakšne so še skrite navade in dobre prakse genialnosti?

“Skrite navade genialnosti” avtorja Craiga Wrighta raziskujejo značilnosti in navade, ki jih delijo nekatere najvplivnejše zgodovinske osebnosti. Tukaj je 10 ključnih lekcij oz. dobrih praks iz knjige, ki vsem nam lahko pridejo prav:

  1. Gojimo radovednost:

Geniji so po naravi radovedni posamezniki, ki imajo globoko žejo po znanju in razumevanju. Spodbujajmo svojo radovednost in nikoli si ne nehajmo postavljati vprašanj.

2. Sprejemajmo neuspeh:

Neuspeh je neizogiben del učnega procesa. Geniji sprejemajo neuspeh kot priložnost za rast in učenje, namesto da bi ga videli kot oviro.

3. Razmišljajmo divergentno:

Geniji razmišljajo divergentno, raziskujejo več perspektiv in razmišljajo o nekonvencionalnih rešitvah problemov. Kultivirajmo mindset, ki sprejema ustvarjalnost in inovativnost.

4. Poiščimo samoto:

Številni geniji cenijo samoto in introspekcijo kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnosti in globokih misli. Posvetimo čas tihi refleksiji in neprekinjeni osredotočenosti.

5. Prakticirajmo vztrajnost:

Geniji so pogosto zaznamovani s svojo vztrajnostjo in odločnostjo pri uresničevanju svojih ciljev. Razvij(aj)mo odpornost in vztrajnost s ciljem premagovanja ovir in neuspehov.

6. Sprejemajmo negotovost:

Geniji se počutijo udobno v negotovosti in dvoumnosti, pogosto izzivajo ustaljene mnenja in širijo svoje meje znanja. Omislimo si sprejemanje negotovosti kot katalizatorja za odkrivanje, raziskovanje in inovacije.

7. Cenimo interdisciplinarno razmišljanje:

Geniji pogosto črpajo navdih iz širokega nabora disciplin in področij strokovnega znanja. Spodbujajmo interdisciplinarno razmišljanje z raziskovanjem različnih predmetov in iskanjem povezav med njimi.

8. Izzovimo naše predpostavke oz. domneve:

Geniji se ne bojijo izzivati svojih domnev in (po)vprašati statusa quo. Razvij(aj)mo kritičen mindset, ki še enkrat preverja naša prevladujoča prepričanja in išče alternativne perspektive.

9. Kultivirajmo empatijo:

Številni geniji imajo močan občutek empatije in sočutja do drugih. Kultivirajmo empatijo z iskanjem razumevanja različnih perspektiv in izkušenj tistih okoli nas.

10. Sprejmimo filozofijo učenja vse življenje:

Geniji so vseživljenjski učenci, ki nikoli ne nehajo iskati znanja in samoizboljšave. Kultivirajmo mindset rasti in se zavežimo k stalnemu učenju in osebnemu razvoju vse življenje.

Z upoštevanjem teh lekcij iz “Skritih navad genialnosti” lahko (do)razvijamo mindset in navade, ki vodijo k še večji ustvarjalnosti, inovacijam in osebnemu zadovoljstvu ter napredku.

Zaključek

V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu je razvoj kreativnosti in inovativnosti nujen za dosego uspeha.  S pridobivanjem potrebnih veščin in uporabo praktičnih usmeritev, kot so meditacija, vizualizacija, nenehno učenje in sodelovanje z drugimi, lahko vsak od nas »prebudi genija« v sebi.

Ključ je v vztrajnosti, samodisciplini in odprtosti za nove ideje.

Le tako bomo lahko v celoti izkoristili svoje potenciale in dosegli izjemne rezultate.

Mag. Janez Žezlina

Potentialog

E: janez.zezlina@ecg.si

*Genij po SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika):

génij -a m (ẹ́)
1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on
2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista
// bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju
3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe