{"id":148,"date":"2009-07-01T11:00:00","date_gmt":"2009-07-01T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=148"},"modified":"2017-10-27T09:36:05","modified_gmt":"2017-10-27T07:36:05","slug":"kompetence-vodij-intervencijskih-sluzb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kompetence-vodij-intervencijskih-sluzb\/","title":{"rendered":"Kompetence vodij intervencijskih slu\u017eb"},"content":{"rendered":"

1. Bralci revije Po\u017ear Vas verjetno ne poznajo prav dobro, z vami so se lahko seznanili na seminarjih Intervencijske slu\u017ebe in njihovo vodenje v kriznih razmerah. Kako bi opisali Va\u0161e podro\u010dje strokovnega delovanja?<\/span><\/strong><\/p>\n

V podjetju\u00a0Energos delujem kot partner (vodja oddelka) in svetovalec na podro\u010dju upravljanja kadrov v podjetju, obenem pa tudi kot trener (izvajalec treningov in delavnic) na podro\u010dju razvoja osebnostnih in poslovnih potencialov posameznikov, kar pomeni razvoj njihovih kompetenc na podro\u010dju vodenja, (samo)motivacije, komunikacije, bolj\u0161ih medosebnih odnosov in obvladovanje sprememb in stresa.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

2. Kompetence na podro\u010dju vodenja. Ali menite, da so kompetence potrebne tudi pri vodenju prvih posredovalcev, se pravi, gasilcev, policistov in re\u0161evalcev?<\/span><\/strong><\/p>\n

Vsekakor, saj je tudi pri teh skupinah timsko delo in dobra komunikacija izredno pomembna, \u0161e posebej ker ve\u010dinoma delujejo v kriznih situacijah. Vsaka krizna situacija pa od tima zahteva u\u010dinkovito delovanje v izrazito stresnih okoli\u0161\u010dinah, kjer ponavadi prevladuje avtoritarni tip vodenja. Da pa bi bil ta tip vodenja v krizni situaciji lahko u\u010dinkovit je za vodjo zelo pomembno, da ustvari\/pripravi\/stimulira ustrezno delovno okolje \u017ee v situacijah, ki niso kriznega zna\u010daja in kjer uporablja druga\u010dne, bolj demokrati\u010dne tipe vodenja.<\/span><\/p>\n

Zato je za vsakega vodjo take skupine (pa naj gre za ekipo gasilcev, policistov, re\u0161evalcev) izrednega pomena, da zna v svojem timu ustvariti okolje medsebojnega zaupanja, odprte komunikacije in mo\u017enosti za pretok razli\u010dnih idej; okolje, kjer je pripravljen aktivno poslu\u0161ati sodelavce in jim dati konstruktivno povratno informacijo, predvsem pa razvijati njihove potenciale in prednosti ter nevtralizirati njihove slabosti oz. \u0161ibke strani (deluje kot njihov trener in mentor).<\/span><\/p>\n

Na ta na\u010din bo tudi njegova uspe\u0161nost v krizni situaciji bistveno ve\u010dja, saj bo ve\u010dja tudi njegova kredibilnost v o\u010deh sodelavcev, ki bodo v takem primeru bolj motivirani za delovanje v nekoliko bolj avtoritarnem (kriznem) okolju.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

3. Kako pa lahko potrebne kompetence vodje prvih posredovalcev pridobijo? Ali je to nekaj, kar nam je dano, ali je to nekaj, kar se lahko nau\u010dimo oz. pridobimo?<\/span><\/strong><\/p>\n

Znani rek pravi, da se pesnik rodi in govornik naredi. Po mojem prepri\u010danju in mnogoterih izku\u0161njah z na\u0161ih treningov in delavnic povsem isto velja tudi za kompetence (sposobnosti in ve\u0161\u010dine) vodenja sodelavcev. Torej gre za kompetence, ki se jih s sistemati\u010dnem ukvarjanjem da razviti (preko eksternih in internih treningov\/delavnic, s pomo\u010djo individualnega razvoja potencialov posameznika oz. coachinga, s (samo)izobra\u017eevanjem, itd.); pomembno pa je poudariti, da je za uspe\u0161en razvoj vodstvenih kompetenc odlo\u010dilnega pomena sistemati\u010dno delo in da gre pri tem za razvoj ve\u0161\u010din in sposobnosti, kar pomeni, da je klju\u010dnega pomena prakti\u010dno in zavestno delo na sebi, na na\u0161ih prednostih in potencialih, kar samo po sebi od nas zahteva veliko samodiscipline, vztrajnosti in mo\u010dne \u017eelje po stalnem osebnostnem razvoju.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

4. Delo na sebi. To je za ve\u010dino ljudi nekaj imaginarnega, nekaj, kar se ne da prijeti. Kako bi vi opisali oz. razlo\u017eili pojem \u00bbdelo na sebi\u00ab!<\/span><\/strong><\/p>\n

Pa so zadeve vendarle kar lepo oprijemljive, \u010de k \u00bbprojektu dela na sebi\u00ab pristopimo sistemati\u010dno in z veliko samodiscipline in volje do osebnostnega razvoja.<\/span><\/p>\n

Vsaka pot se seveda vedno za\u010dne z opredelitvijo cilja (kam \u017eelimo iti) \u2013 katere ciljne kompetence \u017eelimo pri sebi imeti oz. nadgrajevati ali na novo razvijati. Sledi dolo\u010ditev to\u010dke, kjer se trenutno nahajamo (kje smo) \u2013 torej analiza na\u0161ih trenutnih dejanskih kompetenc, ki lahko poteka v obliki samoanalize, \u0161e bistveno bolj\u0161o povratno informacijo o sebi, svojih kvalitetah, potencialih in morebitnih \u0161ibkostih pa dobimo, \u010de o tem povpra\u0161amo druge (sodelavce, prijatelje, strokovnjake). Na ta na\u010din dobimo dokaj natan\u010dno opredeljen razkorak, ki ga je potrebno s sistemati\u010dnim delom na sebi postopoma zmanj\u0161evati \u2013 preko razli\u010dnih oblik razvoja kompetenc, ki jih omenjam \u017ee zgoraj.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

5. Kaj pomeni nekoga voditi? Kak\u0161na je razlika med vodenjem posameznika in vodenjem skupine? <\/span><\/strong><\/p>\n

Vodenje je proces, kjer vodja ustvarja v okolju pogoje, ki vzpodbujajo druge, da dosegajo skupne cilje. U\u010dinkovito voditi torej pomeni kvalitetno izpeljati dolo\u010deno nalogo, ob tem pa upo\u0161tevati ljudi, njihovo zadovoljstvo, zavzetost in predanost. Ljudje so namre\u010d aktivni tam, kjer lahko sodelujejo, kjer imajo ob\u010dutek, da so tudi sami prispevali k dosegi nekega cilja.<\/span><\/p>\n

Vodenje skupine je druga\u010dno kot vodenje posameznika. Skupina je sestavljena iz posameznikov, pa vendarle ne pomeni samo gole vsote teh posameznikov, saj se v njej oblikuje skupinska dinamika, ki pomembno prispeva k zna\u010dilnosti posamezne skupine. Skupina tako ni samo se\u0161tevek svojih \u010dlanov in tudi energija skupine ni se\u0161tevek energij \u010dlanov. Skupinski procesi, aktivnost \u010dlanov skupine, spremembe, vplivajo na delovanje skupine in na\u00a0 njeno zgradbo.<\/span><\/p>\n

Klju\u010dna naloga vodje je, da iz te skupine napravi u\u010dinkovit tim \u2013 skupino posameznikov z istim ciljem, kjer vlada medsebojna odvisnost, zaupanje in zavest: eden za vse, vsi za enega. Delo je \u00bbnjihovo\u00ab, ker si cilje postavijo skupaj.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

6. Kak\u0161ne karakterne lastnosti more imeti sodoben uspe\u0161en vodja?<\/span><\/strong><\/p>\n

Sodoben uspe\u0161en vodja je \u010dlovek z visoko integriteto, poseduje karizmo z jasno vizijo, je zgled sodelavcem in dr\u017ei dano besedo, je promotor sprememb v podjetju in zna navdu\u0161iti zaposlene za akcijo oz. jih zainteresirati za dolo\u010deno delovno aktivnost, ki bo pripeljala do skupnih ciljev. Lahko bi rekli tudi da do pravih vodij ni te\u017eko priti, oni so vedno na voljo svojim ljudem in izkazujejo skrb za njih (sodelavci jim zaupajo).<\/span><\/p>\n

Zelo v\u0161e\u010d mi je naslednja primerjava iz \u017eivalskega sveta – prof. Velimir Sri\u0107a (s kalifornijske univerze UCLA, ZDA) ga primerja z delfinom \u2013 je hiter in dinami\u010den, proaktiven in prilagodljiv, predvsem pa mo\u010dan zagovornik timskega dela, vedno pripravljen pomagati in razvijati potenciale \u010dlanov svojega tima.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

7. Kak\u0161en je vpliv \u010dustvene inteligentnosti na osebnost vodje?<\/strong>\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Sam ponavadi dobrega vodjo primerjam z dirigentom ali \u0161portnim trenerjem \u2013 ni najpomembneje, da je vodja posameznik, ki bi bil strokovno najbolj\u0161i v ekipi \u2013 zanj je torej klju\u010dno, da zna povezati ekipo posameznikov z razli\u010dnimi znanji, izku\u0161njami in talenti v tim, ki bo skupaj predstavljal bistveno ve\u010d kot vsoto posameznikov \u2013 uspe\u0161en vodja zna torej prepoznati in stimulirati dobre strani svojih \u010dlanov tima in nevtralizirati njihove slabosti oz. zna prebuditi in razviti njihove potenciale. Dober vodja torej i\u0161\u010de sodelavce, ki so bolj\u0161i od njega, drugorazredni pa se obkro\u017eijo s tretjerazrednimi.<\/span><\/p>\n

Pri tem pa je seveda klju\u010dnega, \u010de ne kar odlo\u010dilnega pomena dobro razvita \u010dustvena inteligentnost vodje. Govorimo torej o njegovih razvitih kompetencah samoodgovornosti in sposobnosti samomotiviranja, sposobnosti obvladovanja lastnih \u010dustev in zmo\u017enosti v\u017eivljanja v druge (empatija), kot tudi o razvitih ve\u0161\u010dinah za vzpostavljanje dobrih medosebnih odnosov.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

8. Katere kompetence bi torej po va\u0161em mnenju in dosedanjih izku\u0161njah z nami moral imeti vodja intervencijske slu\u017ebe?<\/span><\/strong><\/p>\n

Glede na vse napisano in glede na moje dosedanje poznavanje dela vodij intervencijskih slu\u017eb bi bile mo\u017ene kompetence vodij intervencijskih slu\u017eb lahko naslednje:<\/span><\/p>\n