{"id":157,"date":"2009-07-12T11:00:00","date_gmt":"2009-07-12T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=157"},"modified":"2017-10-27T08:58:43","modified_gmt":"2017-10-27T06:58:43","slug":"kodeks-podjetniske-kulture-dr-dejan-jelovac-dobran-jurican","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kodeks-podjetniske-kulture-dr-dejan-jelovac-dobran-jurican\/","title":{"rendered":"Kodeks podjetni\u0161ke kulture – Dr. Dejan Jelovac, Dobran Juri\u010dan"},"content":{"rendered":"

KODEKS PODJETNI\u0160KE KULTURE ZA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ<\/span><\/strong><\/p>\n

(CODE OF ENTREPRENEURIAL CULTURE FOR A HARMONIOUS REGIONAL DEVELOPMENT)\u00a0 <\/span><\/strong>\u00a0<\/span><\/p>\n

Poslovna etika in organizacijska kultura<\/span><\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Izvle\u010dek<\/span><\/strong><\/p>\n

\u010ce je razcvet podjetni\u0161tva eden izmed nujnih predpogojev za razvoj na znanju slone\u010dega gospodarstva, potem mora primarni strate\u0161ki cilj dr\u017eave biti vzpostavitev in kontinuirano izpopolnjevanje podjetni\u0161tvu prijaznega podpornega okolja. Iz tega izhaja, da pospe\u0161ena evropeizacija slovenskega podjetni\u0161tva s pomo\u010djo ponotranjenja poslovnih vrednot, dobrih poslovnih obi\u010dajev in vzorcev gospodarjenja, zna\u010dilnih za razvite zahodne dru\u017ebe, zna\u010dilno zvi\u0161uje verjetnost poslovnega uspeha v razmerah zaostrene konkurence. Z namenom doseganja tovrstnega reformskega premika v miselnosti in vsakdanji praksi prispevek razvija kodeks podjetni\u0161ke kulture, ki bi lahko spodbujal skladen trajnostni regionalni razvoj.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

Klju\u010dne besede: <\/span><\/strong><\/p>\n

podjetni\u0161ka kultura, kodeks, reforma, harmoni\u010dni regionalni razvoj, konkuren\u010dnost.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Abstract <\/span><\/strong><\/p>\n

If thriving entrepreneurship represents a prerequisite for knowledge-based economy, then the main strategic goal of the state must be establishment of an entrepreneurship-friendly environment and its continuous enhancing. Therefore, the accelerated Europeanization of Slovenian entrepreneurship through the process of interiorizing of business values, good business practice and patterns of the economic activity, characteristic of developed Western societies, indicatively increases the probability of a successful business performance in highly competitive conditions. The present article offers a code of entrepreneurial culture which could foster a harmonious sustainable regional development with a view to establishing a shift both in mentality as well as in everyday business practice, based on government-led reforms.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

Keywords: <\/span><\/strong><\/p>\n

entrepreneurial culture, code, reform, harmonious regional development, competitiveness.\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

1. Uvod<\/span><\/strong><\/p>\n

Izhajamo iz ugotovitve, da se konkuren\u010dnost slovenskega gospodarstva \u00bbpove\u010duje, vendar pa hitrej\u0161a konvergenca z EU brez strukturnih reform ni mogo\u010da\u00ab (Resolucija 2006, 14). Zaradi tega se bomo v pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku posebej osredoto\u010dili na analizo tistih vidikov, za katere smo ugotovili, da v naboru dejavnikov pove\u010devanja konkuren\u010dnosti po na\u0161i oceni bistveno prispevajo k ve\u010dji stopnji razvoja slovenskega gospodarstva v okolju EU. Pri tem se bomo opirali na hipotezo, ki se glasi: \u010de je razcvet podjetni\u0161tva eden izmed nujnih predpogojev za razvoj na znanju slone\u010dega gospodarstva, potem mora primarni strate\u0161ki cilj dr\u017eave biti vzpostavitev in kontinuirano izpopolnjevanje podjetni\u0161tvu prijaznega podpornega okolja. Kajti, pospe\u0161ena evropeizacija slovenskega podjetni\u0161tva s pomo\u010djo ponotranjenja poslovnih vrednot, dobrih poslovnih obi\u010dajev in vzorcev gospodarjenja, zna\u010dilnih za razvite zahodne dru\u017ebe, zna\u010dilno zvi\u0161uje verjetnost poslovnega uspeha v razmerah zaostrene konkurence. <\/em><\/span><\/p>\n

Raziskave, opravljene v zadnjem obdobju, ka\u017eejo, da je stanje na podro\u010dju podjetni\u0161tva v Sloveniji dale\u010d od tistega, ki bi bilo ugodno za uresni\u010ditev reformskih ciljev. Namre\u010d, prodorno podjetni\u0161tvo<\/em> se je v razvitih zahodnih dru\u017ebah od sredine 19. stoletja naprej manifestiralo kot izjemno u\u010dinkovito gonilo zvi\u0161evanja konkuren\u010dnosti gospodarstva. \u017dal se Slovenija v mednarodnih primerjavah \u00bbslabo uvr\u0161\u010da po stopnji podjetni\u0161kega delovanja\u00ab (Resolucija 2006, 14 in 15). Tako se je npr. v obdobju 1999\u20132004 \u0161tevilo podjetij v poslovnem sektorju pove\u010dalo le za 2,6 %, stopnja zgodnje podjetni\u0161ke dejavnosti pa je s 4,6 % (2002) upadla na 2,6 % (2004), vendar se je v letu 2005 dvignila na 4,4 %, kar pa je \u0161e vedno \u010detrta najni\u017eja stopnja med \u010dlanicami EU (ibidem<\/em>).<\/span><\/p>\n

Obenem je za Slovenijo zna\u010dilen fenomen razmeroma visoke stopnje \u00bbsmrtnosti\u00ab<\/em> nastajajo\u010dih podjetij. Saj raziskave ka\u017eejo, da po prvih treh letih delovanja pre\u017eivi le eno od treh podjetij, kar ne ka\u017ee na ugodne pogoje za nastajanje novih podjetij in razvoj podjetni\u0161tva nasploh (glej Rebernik, Tominc in Pu\u0161nik, 2006). Kar pa ni nujno slabo, \u010de bi \u0161lo za smrtnost v visokotehnolo\u0161kem gospodarstvu, saj npr. v Silikonski dolini ravno najvi\u0161ja stopnja korporacijske mortalitete spremlja najvi\u0161jo stopnjo rasti in najbolj razburljive zgodbe o uspehu (Nordstrom in Riderstrale 2004, 73). Leta 2004 smo bili v Sloveniji po stopnji smrtnosti podjetij na prvem mestu v Evropi, trend se je v letu 2005 obrnil nekoliko na bolje (glej Rebernik, et al. 2004; Rebernik, Tominc in Pu\u0161nik 2006), vendar s tem \u0161e vedno ne moremo biti zadovoljni. Glavni razlog, da se podjetni\u0161tvo v Sloveniji slabo razvija so po mnenju anketirancev: kulturne in dru\u017ebene norme (v 26,6 %), vladna politika (27,8 %) in pomanjkljiva finan\u010dna podpora za nastajajo\u010da podjetja (14,8 %) (ibidem<\/em>). Temu trendu so, po na\u0161i oceni botrovali tudi nekateri zgodovinsko pogojeni kulturni okviri in dru\u017ebeni dejavniki, ki so v Sloveniji izrazito proti-podjetni\u0161ko naravnani. Med njimi predvsem izstopajo norme, ki ne priznavajo<\/em> podjetni\u0161tva kot vrednoto, so pa izjemno vplivne, saj ote\u017eujejo preoblikovanje dana\u0161nje dru\u017ebe v podjetno in inovativno, na hiter in preprost na\u010din. Sindrom egalitarizma in kolektivizma<\/em>, ki je podedovan iz preteklosti, \u0161e vedno odlo\u010dilno vpliva na oblikovanje ve\u010dinskega odklonilnega mnenja prebivalcev Slovenije do podjetni\u0161tva. Prevladuje stereotip, da je ve\u010dina podjetnikov, ki veljajo za bogate individualiste<\/em>, do bogastva pri\u0161la na nepo\u0161ten na\u010din, kar pa jim ne zagotavlja dru\u017ebenega ugleda. Zato je poglavitna naloga vseh dele\u017enikov, da danes in jutri na usklajen na\u010din razvijajo podjetni\u0161tvu prijazno podporno okolje in podjetni\u0161ko kulturo,<\/em> kar vklju\u010duje tudi \u00bbmoralni konsenz glede skupnih evropskih vrednot, ki poudarjajo predvsem visoko raven libertarnih \u010dlovekovih pravic in prevladujo\u010de kr\u0161\u010dansko moralno izro\u010dilo\u00ab (Strategija 2005, 24).<\/span><\/p>\n

Krepitev trenutno \u0161ibke<\/em> podjetni\u0161ke kulture v smeri njene evropeizacije<\/em> in celovitega pove\u010devanja znanja in ve\u0161\u010din je glede na neizku\u0161enost slovenskega podjetni\u0161tva nujna, kot je to pred kratkim ugotovila \u0161tudija Odbora za reforme (Tomani\u010d Vidovi\u010d 2005, 19). Kajti, ujetost podjetnikov v zastarele prevladujo\u010de dru\u017ebene norme ima po na\u0161i oceni za posledico tudi to, da veliko slovenskih podjetnikov namenja \u00bbprve dobi\u010dke za izbolj\u0161anje svojega socialnega statusa, namesto da bi jih vlagali v\u00a0 podjetje\u00ab (ibidem<\/em>), njegovo rast in razvoj zaposlenih. Veliko podjetnikov financira svoj hedonisti\u010den \u017eivljenjski stil (nakup luksuznih statusnih simbolov in poslovnih daril, turisti\u010dna potovanja v najbolj eksoti\u010dne kraje kot navidezno slu\u017ebene poti ipd.) iz sredstev podjetja, kar je v svoji osnovi zgre\u0161en pristop k uspe\u0161nemu gospodarjenju v obdobju globalne ekonomije. Od tod, s ciljem uveljavitve na znanju temelje\u010dega gospodarstva<\/em>, kot to nalaga Lizbonska deklaracija<\/em>, doseganja trajnega regionalnega razvoja<\/em> in pospe\u0161enega posodabljanja<\/em> dru\u017ebenih okvirjev gospodarjenja mora premik v miselnosti<\/em> podjetnikov obsegati nujno prevrednotenje konzervativnih pred-modernih zaviralnih vrednot<\/em> in hkratno trajno vzpostavitev sodobnega inovativnega evropskega na\u010dina razmi\u0161ljanja ter podjetni\u0161kega delovanja, ki temelji na sprejemanju razumnega tveganja najmanj na podro\u010djih: vlaganj in oplemenitenja virov, ciljno racionalnih vlaganj v znanje in ve\u0161\u010dine kadrov ter zdrave tekmovalnosti in skupnega partnerskega delovanja oz. sinergije.<\/span><\/p>\n

V obdobju postsocialisti\u010dne tranzicije se je izoblikoval miselni vzorec, ki oblikuje trenutno prevladujo\u010do podjetni\u0161ko kulturo in na njej slone\u010do prakso, po kateri gre v gospodarstvu za neformalno povezovanje v okviru \u00bbold-boys-clubov\u00ab. Gre torej za mehanizem selektivnega dodeljevanja poslov na podlagi \u010dlanstva v \u00bbklubu starih tovari\u0161ev\u00ab. Le-to \u0161kodno vpliva na napredek slovenske podjetni\u0161ke kulture. Saj kve\u010djemu pove\u010duje korupcijo, klientelizem in karierizem. Neizogibna posledica tega je marginalizacija pomena trga in zakonitosti tr\u017enega gospodarstva<\/em>. Mogo\u010de se je koristno na tej to\u010dki spomniti, da Sloveniji kot \u010dlanici EU Lizbonska deklaracija nalaga intenziviranje u\u010dinkovitosti notranjega trga in svobodne trgovine, izbolj\u0161anje podjetni\u0161kega okolja in ve\u010dje konkuren\u010dnosti<\/em> s ciljem doseganja dveh klju\u010dnih strate\u0161kih ciljev: zagotavljanja vi\u0161je gospodarske rasti in pove\u010danja zaposlenosti do leta 2013. Dejansko preseganje teh zastarelih in diskriminatornih na\u010dinov poslovnega ravnanja ter vzorcev slabih praks je mogo\u010de le prek uresni\u010devanja ideje popolne konkuren\u010dnosti <\/em>v praksi. Skratka, svobodna trgovina je mo\u017ena le na razvitem notranjem trgu ne pa znotraj zaprtih skrivnostnih mre\u017e. Vsi subjekti v gospodarstvu bi morali imeti enake mo\u017enosti<\/em> za dostop do ekonomskih resursov pod enakimi pogoji. Namesto nejavne dogovorne ekonomije<\/em> nujno potrebujemo javno tr\u017eno gospodarstvo<\/em>.<\/span><\/p>\n

Z namenom doseganja tovrst<\/span>nega reformskega premika v miselnosti in vsakdanji praksi bo pri\u010dujo\u010di \u010dlanek poskusil na podlagi zgornje diagnoze razviti kodeks sodobne podjetni\u0161ke kulture<\/em>, ki vklju\u010duje ob\u010de smernice za profesionalno delovanje ter obsega prepovedi in ideale (glej De George 2006, 206 in 207) ter bi kot uporabno orodje lahko spodbujal skladen trajnostni regionalni razvoj. V primeru, da se bo kodeks v podjetni\u0161tvu uporabljal dosledno v skladu s svojim namenom, se bo njegov klju\u010dni u\u010dinek kazal v \u00bbpove\u010danju predvidljivosti<\/em> v tistem, kar se dogaja v gospodarstvu\u00ab (Donaldson 1992, 61).<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

2. Kodificiranje za\u017eelenih vzorcev poslovanja na poti evropeizacije podjetni\u0161ke kulture v kontekstu skladnega regionalnega razvoja <\/span><\/strong><\/p>\n

Soo\u010danje s tako definirano nalogo nas hitro pripelje v zagato. Namre\u010d, vsaka resna igra poteka po jasno in razlo\u010dno dolo\u010denih pravilih, ki so igralcem vnaprej znana in se med potekom ne spreminjajo. Potemtakem bi v skladu s to alegorijo tudi kodificiranje podjetni\u0161ke kulture za skladen regionalni razvoj bilo sila preprosto. Saj bi kodeks v normalnih okoli\u0161\u010dinah moral zgolj odra\u017eati obstoje\u010de vzorce dobrega gospodarjenja ter na\u010dela profesionalnega in vestnega delovanja. Problem nastopi tedaj, kot smo uvodoma ugotovili, ko v primerjavi med zahodnim modelom podjetni\u0161tva in slovensko tranzicijsko prilagojeno razli\u010dico, ugotovimo, da teh dobrih praks, ki bi bile ob\u010de uveljavljene ni v izobilju ali pa se ne upo\u0161tevajo. \u0160e manj pa je vrlin <\/em>(glej Comte-Sponville 2002) in dobrih poslovnih obi\u010dajev<\/em>, ki bi jih podjetniki lahko uporabljali kot uzance v procesu pospe\u0161ene evropeizacije poslovne kulture. Naravna posledica takega stanja je v tem, da se obstoje\u010di kodeksi, ki so preplavili sceno, samo reciklirajo in s tem mno\u017eijo svoje izvirne pomanjkljivosti ter pove\u010dujejo svojo disfunkcionalnost. Namre\u010d, v odsotnosti dobrih podjetni\u0161kih praks, ki bi jih kodeksi poslovne kulture reflektirali, le-ti paradoksalno narekujejo svoje norme in pravila obna\u0161anja po vzoru pravilnikov in drugih pravnih aktov. To ima za posledico inflacijo teh dokumentov (pojav je bil na Zahodu opa\u017een \u017ee v za\u010detku 90-tih – glej Donaldson 1992, 61), ki je obratno sorazmerna njihovi relevantnosti za vsakdanje poslovno \u017eivljenje. Z nekaj ironije bi lahko rekli, da je v bistvu dobro, da so ostali mrtva \u010drka na papirju, saj so v tej obliki itak neuporabni.<\/span><\/p>\n

Vendarle pa je zagato mogo\u010de re\u0161iti le v primeru, \u010de naredimo prehod<\/em> od kodeksa kot refleksije<\/em> obstoje\u010dega stanja v kodeks kot projekcijo za\u017eelenega stanja<\/em>. Na ta na\u010din bomo pravila igre oblikovali upo\u0161tevajo\u010d ve\u010dstoletne izku\u0161nje in tradicijo na podro\u010dju dobrih praks podjetni\u0161tva v zahodnem svetu, ki so preverjene, potrjene in prepoznane kot vzorci uspe\u0161nega poslovanja. Ti lahko tudi pri nas postanejo vzgled, ki se mu bodo pribli\u017eali na\u0161i podjetniki. Le \u010das bo pokazal, ali bo kodeks slu\u017eil za izbolj\u0161anje poslovne prakse (Kuratko in Hodgetts 2003, 169). Kar je na Zahodu realnost v vsakdanjem poslovnem \u017eivljenju, je pri nas \u0161e vedno ideal<\/em>, ki ga je treba \u010dim prej uresni\u010diti, da ne bi Slovenci v svoji sedanjosti predolgo \u010dasa \u017eiveli preteklost velikih svetovno-zgodovinskih narodov.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

3. Promemorija za kodeks postmoderne podjetni\u0161ke kulture v t. i. zelenem vrtu Evrope<\/span><\/strong><\/p>\n

Moralni kodeks je po definiciji \u00bbskrbno izbrana, do dolo\u010dene mere sistemati\u010dno zbrana in jasno formulirana mno\u017eica ocen, meril, maksim ter norm, ki veljajo za prakti\u010dna pravila pravilnega obna\u0161anja posameznikov oz. kot vzorci zglednega vedenja in\/ali delovanja v dolo\u010deni skupnosti\u00ab (Jelovac 2000, 99). Od tod bo kodeks, ki sledi, poskusil eksplicitno artikulirati specifi\u010dno habitualnost<\/em> postmodernega podjetni\u0161tva razvitih evropskih dru\u017eb in jo zarisati tudi na Slovenskem kot za\u017eeleno gospodarsko obi\u010dajnost, privajenost, (na)vajenost skupnega na\u010dina sobivanja<\/em> poslovne\u017eev in vseh vklju\u010denih relevantnih dele\u017enikov znotraj regij kot danih parcialnih skupnosti in dr\u017eave kot celote. \u010ce je temu tako, potem lahko nadaljujemo kot sledi.<\/span><\/p>\n

Mi, spodaj podpisani podjetniki in dele\u017eniki<\/span><\/p>\n

razgla\u0161amo<\/em>, da so na\u0161i cilji<\/em> pri sprejemanju tega kodeksa podjetni\u0161ke kulture za skladen regionalni razvoj (v nadaljevanju: kodeks) naslednji: a.) krepitev strokovne in moralne (za)vesti podjetnikov in vseh legitimno vklju\u010denih dele\u017enikov ter njihove zvi\u0161ane ob\u010dutljivosti za moralno razse\u017enost poslovnega \u017eivljenja; b.) da ponuja vodilo podjetnikom in vsem legitimno vklju\u010denim dele\u017enikom pri sprejemanju bolj ov\u00eadenih in doslednih moralnih odlo\u010ditev; c.) da daje oporo podjetni\u0161tvu kot takemu, da se lahko posveti uresni\u010devanju svojega poslanstva s pomo\u010djo izpolnjevanja\u00a0 maksimuma lastnih potencialov;<\/span><\/p>\n

ugotavljamo<\/em>, da je za obstoj prodornega podjetni\u0161tva nujno doseganje temeljnega soglasja med podjetniki in vsemi legitimno vklju\u010denimi dele\u017eniki glede na\u0161ega poslanstva<\/em>, posebej pa glede na\u0161ih vrednot<\/em> in morale;<\/em><\/span><\/p>\n

pri\u010dakujemo<\/em> od vseh podjetnikov in legitimno vklju\u010denih dele\u017enikov, da iskreno, prostovoljno in dosledno podpirajo proces decentralizacije Slovenije<\/em> kot nujnega predpogoja za resno regionalizacijo z namenom doseganja in ohranjanja harmoni\u010dnega razmerja med celoto (dr\u017eavo) in njenimi deli (regijami), se pravi razmerja, brez katerega je skladen razvoj nepojmljiv;<\/span><\/p>\n

izjavljamo<\/em>, da je ta kodeks le prvi korak na poti iskanja tak\u0161nega soglasja.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

I. Vrednote prodornega podjetni\u0161tva<\/span><\/p>\n

Kot posameznik \u017eivim in kot podjetnik poslujem v skladu z naslednjimi vrednotami, ki hkrati vodijo moje vsakodnevno delovanje in poslovodenje:<\/span><\/p>\n

– zavzemam se za svobodo<\/em> mi\u0161ljenja in delovanja oz. za razmah svobodne gospodarske pobude ob upo\u0161tevanju dru\u017ebene odgovornosti podjetij in osebne odgovornosti podjetnikov v smislu subjektivne in objektivne moralne odgovornosti v vseh okoli\u0161\u010dinah poslovnega \u017eivljenja;<\/span><\/p>\n

– do sebe gojim in pri drugih spodbujam zdravorazumsko (samo)kriti\u010dnost<\/em>;<\/span><\/p>\n

– obenem si aktivno prizadevam za prave partnerske in sodelovalne odnose<\/em>, ki temeljijo na \u00a0pribli\u017eevanju idealom popolne konkurence in zdravega tekmovalnega duha;<\/span><\/p>\n

– kolikor je to mo\u017eno, preferiram zmagovalno-zmagovalne odnose<\/em> med vsemi podjetniki in dele\u017eniki;<\/span><\/p>\n

– spodbujam stalen odprt<\/em> pretok informacij in delitev znanja<\/em> med posamezniki, organizacijami, lokalnimi skupnostmi, regijami in drugimi institucijami ter skrbim za zaznavanje in realizacijo – za podjetni\u0161tvo, regije in dr\u017eavo kot celoto – dobi\u010dkonosnih poslovnih prilo\u017enosti;<\/span><\/p>\n

– prizadevam si za izbolj\u0161evanje kakovosti<\/em> lastnega \u017eivljenja in \u017eivljenja ljudi, s katerimi sodelujem v transparentnih partnerskih mre\u017eah<\/em>;<\/span><\/p>\n

– spodbujam krepitev odli\u010dnosti<\/em> s pomo\u010djo povezovanja in sodelovanja kot gonila trajnostnega regionalnega razvoja;<\/span><\/p>\n

– gojim celovit, sistemski pogled na svet, ki temelji na razumevanju medsebojne povezanosti, prepletenosti in soodvisnosti celote in njenih delov;<\/span><\/p>\n

– ho\u010dem prispevati k harmoni\u010dnemu razvoju regij<\/em>, kar pomeni, da verjamem v lokalni razvoj brez lokal-patriotizma, v pokrajine brez avtarkizma in te\u017eenj po osamosvojitvi, v regije brez regionalizma;<\/span><\/p>\n

– kolikor mi okoli\u0161\u010dine dopu\u0161\u010dajo, skrbim za svoje zdravje in zdravje drugih ljudi, kot tudi za zdravo okolje<\/em>, v katerem \u017eivim in delujem v skladu z realnimi mo\u017enostmi;<\/span><\/p>\n

– upo\u0161tevajo\u010d dejstvo, da je osebnostni razvoj<\/em> predpogoj in gonilo vsakega drugega razvoja, spodbujam razvoj lastnih potencialov in potencialov drugih posameznikov;<\/span><\/p>\n

– delujem v skladu z na\u010deli pravi\u010dnosti<\/em>, kar pomeni, da neenake neenako obravnavam;<\/span><\/p>\n

– zagovarjam uspe\u0161nost, u\u010dinkovitost in uravnote\u017eenost<\/em>, kar pomeni, da posku\u0161am z danim vlo\u017ekom dose\u010di optimalne rezultate;<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

II. Moralna dr\u017ea<\/span><\/p>\n

Kot podpisnik tega kodeksa se prostovoljno zavezujem<\/em>, da bom ravnal v skladu z naslednjo moralno dr\u017eo:<\/span><\/p>\n

A. Odgovornost do samega sebe<\/em>: v zakup jemljem vse posledice svojih odlo\u010ditev in dejanj.<\/span><\/p>\n

B. Odgovornost za ugled profesije, profesionalen razvoj in kompetence<\/em>: vse\u017eivljenjsko razvijam lastne kompetence, uresni\u010dujem se kot strokovnjak; skrbim za delitev informacij, znanj in ve\u0161\u010din; pri opravljanju svojega dela ostajam v okviru svojih kompetenc, profesionalne kulture in podjetni\u0161kih izku\u0161enj; tisto, kar delam, delam posku\u0161am narediti pravilno, pametno, pravo\u010dasno in prizadevno<\/em>.<\/span><\/p>\n

C. Dru\u017ebena odgovornost, odgovornost do partnerjev in drugih dele\u017enikov<\/em>: skrbim za ravnote\u017eje med duhovnimi in materialnimi vidiki \u017eivljenja in poslovanja, iz tega razloga se poleg ustvarjanja ugodnega ekonomskega rezultata trudim delovati tako, da podpiram regionalne razvojne projekte ter nepridobitne projekte in filantropske akcije; dajem prednost delovanju v smeri dolgoro\u010dne blaginje, v \u010dim ve\u010djo korist in razvoj \u010dim ve\u010djega \u0161tevila partnerjev ter dele\u017enikov.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

III. Vrline<\/span><\/p>\n

Zavedam se, da moram trajno skrbeti najmanj za vzgajanje in izpopolnjevanje primernih vrlin, ki prispevajo, \u010de so pravilno udejanjane, k za\u017eelenemu razvoju posameznikov, gospodarskih subjektov, regij in dr\u017eave kot celote. Obstaja nabor vrlin, brez katerih podjetni\u0161ki razvoj ni mo\u017een. Pri tem predvsem mislim na: podjetnost, inventivnost, prakti\u010dnost, iznajdljivost, marljivost, komunikativnost, kooperativnost, zanesljivost, vztrajnost, pravi\u010dnost, dobrohotnost, resnost, duhovitost, zvestoba, zbranost, po\u0161tenost, verodostojnost, samozavestnost, pogum, vljudnost, preudarnost, hvale\u017enost, resnicoljubnost, dobrohotnost, strpnost, velikodu\u0161nost, \u010distost, zmernost, nedosledna-nedoslednost…<\/em> Samoumevno je, da od mene kot subjekta ni realno pri\u010dakovati, da bi dosledno in v celoti utele\u0161al vse navedene vrline in povrh vsega \u0161e kak\u0161ne druge. Saj zadostuje, da udejanjam le tiste vrline, ki so klju\u010dne za vrsto in obseg mojih poslovnih operacij in najbolj primerne za konkreten sklop okoli\u0161\u010din, v katerih delujem. V iskanju vsakokratnega odgovora na dilemo, katerih in koliko vrlin se naj dr\u017eim, upo\u0161tevam princip prave mere. \u00a0<\/em><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

IV. Moralna na\u010dela<\/span><\/p>\n

Spo\u0161tujem naslednja na\u010dela, podana v obliki moralnih imperativov:<\/span><\/p>\n

– Deluj tako, da z vsakim svojim dejanjem prispeva\u0161 k raz\u0161irjanju horizonta realnih mo\u017enosti, ne pa da ga zapira\u0161, uni\u010duje\u0161, omejuje\u0161, o\u0161koduje\u0161!<\/span><\/p>\n

– Vse tisto, \u010desar glede na obstoje\u010de vire in nabor kompetenc, ni mo\u017eno realno udejanjati, ni treba niti posku\u0161ati storiti!<\/span><\/p>\n

– Deluj tako, da regionalni razvoj jemlje\u0161 kot cilj in ne kot sredstvo za osebno in parcialno okori\u0161\u010danje!<\/span><\/p>\n

– Deluj tako, da z vsakim svojim dejanjem posku\u0161a\u0161 vplivati na to, da napredek na podro\u010dju razvoja tvoje mati\u010dne regije kot dela dr\u017eave posledi\u010dno vpliva na napredek dr\u017eave kot celote; in obratno: da se napredek dr\u017eave kot celote odra\u017ea skozi napredek vseh njenih delov, kar vklju\u010duje tudi razvoj tvoje regije in tebe osebno!<\/span><\/p>\n

– Deluj tako, da uporablja\u0161 mo\u010d znanja, ki ni ve\u010d skoncentrirana na enem (glavnem) mestu, temve\u010d je dostopna kjerkoli na planetu!<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\u010castno razsodi\u0161\u010de<\/span><\/p>\n

\u010castno razsodi\u0161\u010de<\/em> sestavlja sedem izvoljenih \u010dlanov izmed podpisnikov tega kodeksa. \u010clani \u010dastnega razsodi\u0161\u010da sodelujejo na obravnavah ter v primeru moralno spornega in\/ali nepo\u0161tenega poslovanja na podlagi dobro utemeljenih argumentov z ve\u010dino glasov presojajo o izbiri ene izmed naslednjih mo\u017enih oblik sankcij za podjetnike in dele\u017enike: obvestilo vsem podpisnikom kodeksa o ugotovitvi spornih dejanj brez obvestila za javnost, javna objava spornih dejanj\/poslov, poziv k (samo)izklju\u010ditvi kr\u0161itelja tega kodeksa iz projektov\/poslov regionalnega razvoja.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Kon\u010dne dolo\u010dbe<\/span><\/p>\n

S podpisom tega kodeksa kot vodila za svoje delovanje in ravnanje avtonomno in dobrohotno sprejemam kot svojo dol\u017enost zavezanost na\u010delom in normam, ki se lahko izka\u017eejo za stro\u017eje od zakonov ter predpisov in navodil kateregakoli izmed strokovnih zdru\u017eenj ter tudi za stro\u017ejega od pri\u010dakovanj mojih strank, sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih pomembnih dele\u017enikov; obenem pa se zavezujem, da bom spo\u0161toval odlo\u010ditev \u010dastnega razsodi\u0161\u010da. Pri\u010dujo\u010di kodeks se lahko spreminja in dopolnjuje na enak na\u010din in po postopku, po katerem je sprejet.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Kraj in datum \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ime in priimek podpisnika<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

4. Doseg in meje kodifikacije <\/span><\/strong><\/p>\n

Predlagani kodeks lahko kot orodje za evropeizacijo slovenskega podjetni\u0161tva prek svojih zahtev slu\u017ei, kot pravi stroka, za oporo pri odlo\u010danju, vpliva preventivno na omejitev \u0161kode, deloma skrbi za regulacijo konfliktov, slu\u017ei za dodatno informiranje in razgla\u0161anje osnovnih idej (glej Fisher in Lovell 2006, 387). Predstavlja pa tudi \u00bbfilter\u00ab oz. test integritete za gospodarske subjekte, saj postavlja temeljne zahteve za sodelovanje v partnerstvu za razvoj<\/em>, razjasnjuje osnovne pojme na podro\u010dju poslovne kulture in upo\u0161tevanja moralnih vrednot ter nenazadnje opredeljuje tudi konkretne elemente prodornega podjetni\u0161tva.<\/span><\/p>\n

\u017dal je vsako kodificiranje poslovne kulture in morale v svoji osnovi paradoksalno po\u010detje. Saj je bistvo morale preseganje pravil in predpisov ter delovanje iz \u010diste dol\u017enosti na podlagi nenapisanih maksim in norm za\u017eelenega tipa odlo\u010danja, ocenjevanja in delovanja (Jelovac 2000, 99). Poleg tega vsak kodeks v trenutku, ko postane zapisan, ustvarja vtis banalnosti, obenem pa vsi kriti\u010dni ocenjevalci nastali umotvor ponavadi komentirajo kot rezultat tipi\u010dnega zdravo-razumskega naziranja, ki je – z<\/em> ali brez<\/em> kodeksa – \u017ee prisotno v mislih vseh akterjev (glej Fisher in Lovell 2006, 387). Vendar je navedeni pomislek glede uporabnosti in veljave kodeksa mogo\u010de prese\u010di z argumentom, da je kodeks nujen predvsem takrat, ko slu\u017ei kot opomnik<\/em>, in \u010de na konsistenten na\u010din ponudi taka skupna izhodi\u0161\u010da, ki sovpadajo s temeljnimi vrednotami, na katere se lahko ob inflaciji drugih predpisov zlahka pozabi. Vrednote, vrline in na\u010dela, ki so vklju\u010dene v zgornjo promemorijo za kodeks, so po na\u0161i oceni tiste, brez katerih posamezniki, organizacije in institucije v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju ne bi mogle uspe\u0161no delovati. Obenem pa bodo prek pri\u010dujo\u010dega kodeksa lahko na\u0161le svoje neizbrisno enkratno mesto v sodobnem gospodarskem \u017eivljenju. Kajti, stroka v razvitem svetu je \u017ee v za\u010detku 80-tih prej\u0161njega stoletja ugotovila, da so kodeksi poklicne etike lahko izjemno koristni, \u010de so \u00bb\u0161iroko sprejeti\u00ab, ker le na ta na\u010din njihov vpliv na specifi\u010dno gospodarsko delovanje s pomo\u010djo sprejemanja eti\u010dnih obligacij prina\u0161a bolj\u0161i skupni izkupi\u010dek<\/em> (Arrow 1997, 125). \u017de Cicero je ugotavljal, da je v vrlinah velika mo\u010d; in da jih je potrebno predramiti, \u010de morda spijo<\/em>.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

5. Sklep<\/span><\/strong><\/p>\n

Na koncu se lahko vpra\u0161amo, v \u010dem se ka\u017ee relevantnost obravnavane problematike za skladen trajnostni regionalni razvoj v smislu (a) spodbujanja uravnote\u017eenega gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja; (b) zmanj\u0161evanja razlik v gospodarski razvitosti<\/em> in pri \u017eivljenjskih mo\u017enostih med regijami, s poudarkom na celostnem pristopu k razvoju pode\u017eelja; (c) prepre\u010devanja nastajanja novih. <\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KODEKS PODJETNI\u0160KE KULTURE ZA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ (CODE OF ENTREPRENEURIAL CULTURE FOR A HARMONIOUS REGIONAL DEVELOPMENT)\u00a0 \u00a0 Poslovna etika in organizacijska kultura   Izvle\u010dek \u010ce je razcvet podjetni\u0161tva eden izmed nujnih predpogojev za razvoj na znanju slone\u010dega gospodarstva, potem mora primarni strate\u0161ki cilj dr\u017eave biti vzpostavitev in kontinuirano izpopolnjevanje podjetni\u0161tvu prijaznega podpornega okolja. Iz tega […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":736,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=157"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1376,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157\/revisions\/1376"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/736"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=157"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=157"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=157"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}