{"id":158,"date":"2009-08-17T11:00:00","date_gmt":"2009-08-17T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=158"},"modified":"2018-03-15T16:40:09","modified_gmt":"2018-03-15T15:40:09","slug":"skrivnost-je-v-postavitvi-pravega-vprasanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/skrivnost-je-v-postavitvi-pravega-vprasanja\/","title":{"rendered":"Skrivnost je v postavitvi pravega vpra\u0161anja"},"content":{"rendered":"

SKRIVNOST JE V POSTAVITVI PRAVEGA VPRA\u0160ANJA<\/span><\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj se lahko o umetnosti vodenja\/voditeljstva nau\u010dimo iz glasbene umetnosti?<\/span><\/strong><\/p>\n

Miha Poga\u010dnik je mednarodno priznani umetnik, violinist, ki je koncertne odre zamenjal za kongresne dvorane, predavalnice in u\u010dilnice, saj verjame, da lahko umetnost pomaga gospodarstvu. Povezovanju in medsebojnemu vplivu umetnosti in gospodarstva se posve\u010da \u017ee 17 let. Rodil se je v Sloveniji, v bli\u017eini Kranja, \u017eivel skoraj dve desetletji v ZDA, zdaj pa \u017ee 17 let ustvarja v Hamburgu. Je svetovalec \u0161tevilnih mednarodnih zdru\u017eenj in korporacij (Nokia, IBM, Nike, Greenpeace, Body Shop, itd.), ustanovitelj IDRIART-a, mednarodne pobude za razvoj medkulturnih povezav skozi tokove umetnosti, in je med najaktivnej\u0161imi pobudniki za o\u017eivitev starodavnega gradu Borl pri Ptuju.<\/span><\/p>\n

Razvil je edinstveno metodo, s katero skozi razumevanje glasbe pomaga uglednim managerjem \u0161irom sveta odpirati nova obzorja znanih praks. Njegov model je v osnovi preprost: \u00bb\u010ce se nau\u010dimo poslu\u0161ati glasbo, bomo razvili nove sposobnosti dojemanja sveta.\u00ab<\/strong><\/span><\/p>\n

Trdno namre\u010d verjame, da ni dovolj, \u010de rastejo zgolj podjetja, osebnostno se morajo razvijati tudi njihovi vodje, da se lahko soo\u010dajo z odgovornostjo in moralnimi vpra\u0161anji, ki jih prednje postavlja sodobna dru\u017eba. V \u010dasu, ko je najve\u010dja kriza na\u0161e dobe prav kriza smisla in kriza zaupanja (v ban\u010dni sistem, v podjetja, v sodelavce, itd.), imajo novodobni vitezi \u2013 mened\u017eerji popolnoma enako vlogo kot njihovi srednjeve\u0161ki predhodniki.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

1. Va\u0161ih predavanj se udele\u017eujejo najuglednej\u0161i top mened\u017eerji v Evropi, med srednjimi mened\u017eerji ste ne\u0161tetokrat po\u017eeli navdu\u0161enje, predavali ste 200-tim\u00a0 korporativnim pravnikom iz Avstrije… Zakaj mened\u017eerji oziroma vodje, voditelji poslu\u0161ajo glasbenika? Kaj je bistvo va\u0161ega sporo\u010dila za mened\u017eerje?<\/span><\/strong><\/p>\n

Za\u010dniva z enostavnim primerom – \u010de nekaj uspe v podjetju, potem ljudje re\u010dejo: \u00bbThis is like music!\u00ab (op.p.: To je pa tako kot glasba!). Sedaj pa se vpra\u0161ajmo, zakaj ljudje sploh uporabijo to primerjavo? \u010ce pogledamo natan\u010dneje, gre pri glasbi za dve stvari: vsako klasi\u010dno glasbeno delo (t.i. visoka umetnost) v sebi vsebuje ve\u010dglasje. Gre za to, da glasbeni proces ves \u010das dr\u017eimo pri \u017eivljenju, v stalni dinamiki \u2013 se pravi, da isto\u010dasno nekaj razdru\u017eimo in nato spet zdru\u017eimo; kar tudi pomeni, da moramo biti sposobni isto\u010dasno videti\/zdru\u017eiti razli\u010dne tokove. Podobno je seveda v timu, v poslovnem \u017eivljenju, kot tudi v osebnih biografijah posameznika.<\/span><\/p>\n

Namre\u010d, \u010de nisi sposoben stalno raz\u010dlenjevati, kaj in zakaj se ti neke stvari dogajajo in nato ta spoznanja zdru\u017eiti (sintetizirati in analizirati) in iz tega potegniti neke konstruktivne zaklju\u010dke, potem si lahko celo svoje \u017eivljenje \u017ertev tujih \u017eelja, ciljev ali idej \u2013 nisi voznik svojega \u017eivljenja, temve\u010d si vozen s strani drugih.<\/span><\/p>\n

Po drugi strani pa tudi re\u010demo, da je glasba in z njo umetnost per se<\/em> v svojem bistvu ukro\u010dena\/udoma\u010dena narava, kar pomeni, da \u010de si jo sposoben razumeti, za\u010dutiti, sli\u0161ati, bo\u0161 tudi veliko la\u017eje odgovarjal na izzive vsakodnevnega \u017eivljenja (ker bo\u0161 bolje razumel njegovo ozadje, procese, kaj deluje in kaj ne). Zato je umetnost pomemben vmesni \u010dlen\/podlaga v osebnostnem razvoju vsakega posameznika na njegovi poti do najvi\u0161je stopnje samorazvoja, to pa je iniciacija. In \u010de v svojem osebnostnem in poslovnem razvoju nisi na tej poti proti iniciaciji, potem tudi kot poslovne\u017e\/mened\u017eer\/voditelj ne bo\u0161 optimalno uspe\u0161en.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

2. \u010ce primerjamo simfoni\u010dni orkester in vloge\/pozicije v podjetju \u2013 kak\u0161ne so paralele? Vidite mened\u017eerje bolj kot dirigente in podjetnike bolj kot soliste?<\/span><\/strong><\/p>\n

Odgovor na to vpra\u0161anje bi za\u010del z naslednjo paralelo \u2013 zelo pogosto v gospodarstvu ena\u010dijo dirigenta s \u0161efom, ki vodi orkester, pa to ni res. Dirigent seveda mora biti izredno sposoben, tudi velik umetnik, vendar pa mora v orkestru predvsem ustvariti tako vzdu\u0161je oz. okolje, kjer bo vsak posameznik (solist\/umetnik\/talentirani glasbenik) lahko dal svoje najbolj\u0161e na oltar. Se pravi, da jim on ne dirigira, kaj morajo narediti, temve\u010d samo ustvari vzdu\u0161je, kjer bodo solisti lahko dali vse od sebe; dirigent torej ni demagog, ki bi soliste potiskal naprej in nazaj. On seveda mora popolnoma obvladati materijo, on je tisti, ki ima veliko, celotno sliko (vidi gozd in posamezna drevesa v njem) in nato \u00bbpovabi\u00ab umetnike, da dajo tisto najbolj\u0161e, kar imajo v sebi (razvijajo lastne potenciale in talente). V nasprotnem primeru, ko se izka\u017ee, da deluje kot demagog oz. klasi\u010dni \u0161ef (t.i. top down<\/em> ali pa command \u2013 control<\/em> pristop) bi moral takoj izgubiti slu\u017ebo – saj se kakovost njegovega voditeljstva ne bi smela meriti samo preko rezultatov, ki jih ustvarja podjetje, temve\u010d predvsem preko tega, koliko kvalitetnih sodelavcev je znal v dolo\u010den \u010dasu razviti (voditi, motivirati); le-ti pa so nato pripeljali do pozitivnih rezultatov podjetja.<\/span><\/p>\n

Sedaj pa pridemo \u0161e do enega izredno pomembnega elementa, ki je v orkestru mogo\u010de \u0161e najbolj izra\u017een – \u010dlani orkestra so namre\u010d izredno komplicirane osebnosti – velikokrat so to lahko ljudje, ki v sebi nosijo dolo\u010den kompleks: marsikateri od njih je v mladih letih \u017eelel postati vrhunski (solo) umetnik, sedaj pa (samo) igra v orkestru … in ravno zato je v samem orkestru, med njegovimi \u010dlani ogromno intrig, manipulacij itd. Podobno je seveda tudi v organizacijskih timih v poslovnem \u017eivljenju, vendar je to stanje v orkestru \u0161e veliko bolj potencirano.<\/span><\/p>\n

Vendar pa ta osebna (negativna) frustracija v trenutku odpade, ko orkester za\u010dne igrati veliko umetni\u0161ko delo, npr. Brucknerja, Beethovna, Brahmsa itd. V trenutku ta vrhunska umetni\u0161ka glasbena substanca odpravi vse negativne strani osebnih konfliktov, ki lahko izvirajo iz \u010dlanov orkestra. Lahko bi rekli, da se prestavijo iz t.i. ni\u017eje \u017eivljenjske sfere, kjer so konflikti in medsebojno nezaupanje, na zelo visoko umetni\u0161ko raven in takrat za\u010dnejo skupaj igrati bo\u017eansko in usklajeno.<\/span><\/p>\n

V orkestru se torej dvigne\u0161 na vi\u0161je umetni\u0161ke ravni takoj, ko za\u010dne\u0161 igrati vrhunsko umetni\u0161ko delo. Kaj pa je analogija za to v gospodarstvu? Kaj bi moralo biti tisto, kar bi povzro\u010dilo, da posamezni \u010dlani tima pozabijo na osebnostna nasprotja, ambicije, konflikte in \u017eelje? Mislim, da tega \u0161e nismo povsem na\u0161li, se pa definitivno premikamo v tej smeri \u017ee s tem, ko premikamo osnovni fokus podjetij iz delni\u010darja na vse dele\u017enike podjetja (t.i. stakeholderje<\/em>). Se pravi, da je potrebno najti tako (visoko) idejo, ki bo zagrela (navdu\u0161ila) celo podjetje, vse zaposlene v njem in jih premaknila na vi\u0161ji nivo. To jih bo dvignilo iz te negativne egosfere na vi\u0161jo raven, kjer bodo vsi delovali za isti vi\u0161ji cilj.<\/span><\/p>\n

Naslednja koristna primerjava z orkestrom je v tem, da je mo\u017eno priti do svoje osebne svobode le skozi omejitve. \u010ce si glasbeni interpret, si omejen skozi komponista, le-ta te omeji skozi svojo kompozicijo, kar pomeni, da ne more\u0161 improvizirati. Za\u010dne\u0161 torej zelo omejeno – obvladati mora\u0161 najprej vso kompleksnost klasi\u010dnega umetni\u0161kega dela (znanost stila, vse glasbene prvine dolo\u010dene interpretacije itd.). Vendar pa prava umetni\u0161ka svoboda nato nastane, ko te omejitve prese\u017ee\u0161, s tem ko jih obvlada\u0161 \u2013 omejitev sama torej pripelje do svobode. Ljudje to pogosto pozabijo, mislijo, da je svoboda, \u010de na vse pozabi\u0161, \u010de lahko dela\u0161, kar ho\u010de\u0161, vendar to ni prava svoboda, to je \u00bbbarbarizem\u00ab.<\/span><\/p>\n

Podobna je situacija v podjetju \u2013 podjetja postavljajo interne standarde njihovega delovanja, ki pa samo podjetje in njegovo delovanje ne bi smela omej(eva)iti, temve\u010d s standardi \u0161ele postaviti podlage (okvir), da so ljudje nato lahko kreativni – ker se ne ukvarjajo z internimi organizacijskimi zadevami (kar jim jemlje energijo), temve\u010d od takrat naprej samo \u0161e s samo vsebino dela.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

3. Rek pravi: Noblesse oblige<\/em>. Mogo\u010de tudi zato\u00a0 moderne mened\u017eerje poimenujete “vitezi sodobnega \u010dasa”? 3.1 Katere zna\u010dilnosti srednjeve\u0161kih vitezov ste pri tem imeli v mislih (kaj od tega je vredno razmisliti, posnemati in nadgrajevati)?<\/span><\/strong><\/p>\n

Najprej je treba raz\u010distiti slede\u010de \u2013 v srednjem veku sta obstajala dva pomembna, a razli\u010dna tokova: namre\u010d vitezi in menihi. Nas pa zanimajo predvsem tisti ljudje, ki so to zdru\u017eili, teh pa je bilo zelo malo. Eni od teh so bili vitezi templarji, ki so bili vitezi (zunanja pot) in menihi (notranja pot \u2013 \u010dlovek, ki se je podal na pot spoznanja) hkrati. Ta harmonija dveh razli\u010dnih tokov, zdru\u017eenih v eni osebi je tako pomembna za dana\u0161nji gospodarski model, ki je v zadnjih sto letih pri\u0161el do meja svojega obstoja. Saj je povsem jasno, da moderni turbokapitalizem ne bo zdr\u017eal, ker odpira preve\u010d razli\u010dnih konfliktov, ki ga bodo uni\u010dili (ekolo\u0161ki problemi, gospodarske krize zaradi pohlepa posameznih mo\u010dnih investitorjev, bolezni in virusi ter psihosomatske bolezni sodobnega \u010dloveka itd.). Zato je tako prijetno opazovati nekatere (mlade) mened\u017eerje, ki so v svojem osebnostno poslovnem razvoju (morda povsem nezavedno) izbrali pot viteza in meniha.<\/span><\/p>\n

Zakaj torej sploh zdru\u017eevati umetnost in gospodarstvo? Moderna dru\u017eba je de facto<\/em> ekonomska dru\u017eba, to je dejstvo \u2013 vse, kar se dogaja v moderni dru\u017ebi, je pre\u017eeto z ekonomijo in njenimi postulati. Ekonomija je pre\u017eela vsak aspekt \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, kar pomeni, da \u010de bi se \u017eeleli strate\u0161ko lotiti preobrazbe \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe, moramo to napraviti skozi ekonomijo. Zato tudi umetnost, \u010de \u017eeli biti sli\u0161ana in \u010de \u017eeli da njene ideje prodrejo globlje v vse sfere \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe, mora nujno svoje ideje peljati skozi svet ekonomije \u2013 in v tem je smisel kri\u017eanja umetnikov in mened\u017eerjev. Umetni\u0161ki princip se mora nujno zdru\u017eiti z gospodarsko ekonomskim principom, \u0161ele takrat lahko iz tega so\u017eitja modrosti, lepote in mo\u010di nastane u\u010dinkovita podlaga za resne in globlje spremembe gospodarsko-socialnega sistema.<\/span><\/p>\n

Klju\u010dno vpra\u0161anje, ki se ob tem pojavi, je, kako se dvigniti na tak nivo, da lahko sli\u0161i\u0161 te klice svojega poslanstva v vsej njihovi \u010distosti, se pravi, da kot podjetnik ne vidi\u0161 v njih samo poslovne prilo\u017enosti za hiter zaslu\u017eek, temve\u010d da v njih prepozna\u0161 ve\u010dplastnost in to pove\u017ee\u0161 z ekonomsko odgovornostjo kot vodilni \u010dlovek v podjetju. To namre\u010d pomeni biti moderni vitez, da ima\u0161 \u0161irok in celosten (v)pogled v svet, da ti je jasno, da ne gre samo za delni\u010darstvo in hiter dobi\u010dek, temve\u010d za dele\u017eni\u0161tvo, za vpra\u0161anje, kako videti celoto, kar pomeni tudi, da si postavi\u0161 vpra\u0161anje lastni\u0161tva podjetja in njegovih ciljev na nov na\u010din. Lastni\u0161tvo, kot se ga danes obravnava, je namre\u010d samo igra, t.i. \u00bbset of rules\u00ab, vendar pa je lastni\u0161tvo v samem bistvu iluzija, saj si ni\u010desar ne more\u0161 resni\u010dno lastiti \u2013 narava nam na dolgi rok vse daje in tudi vse vzame (dolgoro\u010den pogled).<\/span><\/p>\n

Zato se mora\u0161 kot vodilni vitez nau\u010diti gledati na svet skozi kontradikcijo \u2013 del(ov)ati skozi kontradikcijo, to je izziv danes, ne pa po drugi strani del(ov)ati skozi tipi\u010dno linearno mi\u0161ljenje (npr. dobro \u2013 slabo, gor \u2013 dol). To je dualizem, iz katerega se moramo dvigniti na nivo polarnosti in stopnjevanja. Bistveno je \u017eiveti s kontradikcijo in to \u017eivljenje stopnjevati na vi\u0161jo raven, potem se tudi ta kontradikcija spremeni. \u010ce kot vodilni \u010dlovek nisi sposoben zdr\u017eati pritiska polarnosti, potem danes ne bo\u0161 dale\u010d pri\u0161el. In ravno zato bomo na Gradu Borlu zgradili to pot spoznavanja \u2013 Borlski programi bodo skomponirani iz teh silnic, iz gospodarstva in iz umetnosti.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

4. Eden izmed aktualnih in vedno ve\u010djih poslovnih izzivov se skriva v odkrivanju in razvijanju \u010dlove\u0161kih potencialov (zavzetost zaposlenih v evropskih dr\u017eavah je v zadnjih letih po Gallupovi svetovni raziskavi izredno nizka). Klju\u010dno vlogo pri tem seveda igrajo njihovi vodje \u2013 kako naj sodobni voditelj uspe\u0161no igra to vlogo (vlogo trenerja, coacha, mentorja, u\u010ditelja)? Gre za podobno vlogo, kot jo ima v orkestru dirigent: Kako mu uspe v ustreznem trenutku izvabiti najlep\u0161i zven to\u010dno dolo\u010denega in\u0161trumenta?<\/span><\/strong><\/p>\n

To je res, tudi sam sem bral, da se samo 16% zaposlenih v Nem\u010diji poistoveti s svojim delom; ostali gledajo na svojo delo kot na \u00bbjobs\u00ab torej slu\u017ebo, ki jim prina\u0161a denar za vsakodnevno \u017eivljenje. To je seveda velik problem, zato je tukaj umetnost krasen primer, kako razumeti ta problem, kako se ga lotiti. V umetnosti to sicer ni tako velik problem, ker ti \u017ee samo vrhunsko umetni\u0161ko delo pomeni tako velik izziv, da se z njim identificira\u0161, izena\u010di\u0161, preprosto se ga ne more\u0161 lotiti samo polovi\u010darsko \u2013 \u010de se ga loti\u0161 tako, bo\u0161 stalno frustriran. To pomeni, da lahko umetnost izrabimo za to, da se nau\u010dimo razumeti, kako se izena\u010diti\/poistovetiti z umetni\u0161kim delom. Seveda pa v gospodarstvu ni vsako delo oz. delovna aktivnost taka, da se z njo lahko poistoveti\u0161 \u2013 zato je tukaj malce te\u017eje dati generalni odgovor na to vpra\u0161anje (npr. nekdo mora tudi smeti odna\u0161ati \u2013 ne more\u0161 vsako delo tako rafinirati, da bi se 100% izena\u010dil z njim). \u0160e posebej pa to velja, \u010de se ne poda\u0161 na pot spoznavanja in zelo enostransko gleda\u0161 na delo, ki ga opravlja\u0161. \u010ce pa se dvigne\u0161 na pot spoznavanja, se prepusti\u0161, da spozna\u0161 vse plati dolo\u010denega dela in vidi\u0161, da je vse povezano; potem tudi vsako delo najde svoj smisel, vsako delo pridobi na pomembnosti, ker brez njega bi manjkal en pomemben del celote. Va\u017eno je torej to, da je potrebno stvari najprej sploh pogledati globlje, jih bolje spoznati, potem pa se odlo\u010diti in nekaj spremeniti, tudi \u010de izgleda, da je tvegano in ni sigurnosti (ker danes nam mora biti jasno, da je sigurnost samo iluzija).<\/span><\/p>\n

Umetnost nam torej lahko poka\u017ee, kako se lahko 100% z ne\u010dim identificira\u0161 in \u010de se identificira\u0161, potem vse te\u010de (dose\u017ee\u0161 t.i. flow<\/em>), ideje se pojavljajo, nove re\u0161itve se odpirajo, to je res bla\u017eeno stanje, ki pa ga seveda ni enostavno dose\u010di. Se pa lahko tega od umetnikov nau\u010dimo in zato je pomembno dati umetnikom prilo\u017enost, da nas tega nau\u010dijo. Saj pri podjetniku je nekaj podobnega \u2013 ko mu gre dobro, mu stvari te\u010dejo kot po maslu, na vse ostalo pozabi, va\u017ena je njegova podjetni\u0161ka ideja, tudi on pade v flow<\/em>. Zato je tako pomembno, da v gospodarskih okoljih vzpostavimo tako okolje, ki podpira ta flow<\/em>, mi pa ponavadi to ubijemo z zastarelimi birokratskimi in hierarhi\u010dnimi strukturami v podjetju in ta flow<\/em> tako ne more priti na povr\u0161ino. Zato so ljudje stalno frustrirani (op.p. s tem v zvezi se mi zdi pomembno dodati t.i. Marxov teorem \u2013 rekel je, da \u010de \u017eelimo delavce motivirati, jim moramo pribli\u017eati rezultate dela \u2013 se pravi, da \u010de recimo delavec v proizvodnji vidi rezultate svoje delovne aktivnosti, \u010de mu predstavimo, kako vse bo narejeni izdelek pomagal nekomu, kak\u0161ne so njegove koristi in dodana vrednost, potem je veliko ve\u010dja verjetnost, da se bo dobro po\u010dutil v svojem delovnem okolju, da bo ob\u010dutil pravo vrednost njegovega dela in s tem bo tudi njegova delovna zavzetost vi\u0161ja).<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

5. Timsko delo v podjetjih je \u0161e eden izmed ne dovolj izkori\u0161\u010denih potencialov – kako naj vodja ustvarja harmonijo v timu? Kaj se lahko o tem nau\u010dimo iz glasbe (harmonija, disharmonija, disonanca, konsonanca, polifonija itd.)?<\/span><\/strong><\/p>\n

Treba se je zavedati, da je harmonija kot koncept sama po sebi lahko tudi zelo iluzorna, zelo sentimentalna, tudi ki\u010d, ki ni prava umetnost, temve\u010d le njegov surogat. Harmonijo je zato kot pojem potrebno obravnavati kot nekaj izredno dinami\u010dnega, na zunaj ima namre\u010d lahko tudi grdo podobo. S tem v zvezi bi lahko dejal, da harmonija v podjetju pomeni tako stanje, kjer dose\u017ee\u0161, da ljudje v timu pridejo na plan s svojo pravo realnostjo, ne pa z neko \u00bbpocukrano\u00ab, kopromitirano in narejeno timsko sentimentalnostjo. Naj vam dam primer: tim, kjer vsi te\u010dejo za istim ciljem, vsi dihajo in delujejo kot eden, vendar pa kljub temu \u010duti\u0161, da nekaj ni v redu. Gre za to, da se moramo kot uspe\u0161en vodja tima zavedati cele palete razli\u010dnih \u010dlove\u0161kih prvin, od najbolj humanih, do najbolj \u010dustvenih, neracionalnih oz. skoraj \u017eivalskih, ki jih imamo ljudje v sebi \u2013 \u010de ignorira\u0161 to svojo ni\u017ejo naravo in \u017eeli\u0161 igrati oz. delovati samo na najvi\u0161jih ravneh, potem je to iluzorno, to ne pripelje dale\u010d. \u010ce se \u010dlovek res \u017eeli notranje razvijati, je potrebno pri\u010dakovati tudi katastrofe. To je podobno, kot \u010de vstopi\u0161 v tiso\u010d let staro zgradbo, ki na prvi pogled izgleda \u010disto dobro, potem pa bolj ko odkriva\u0161, ve\u010d prahu in ve\u010d gnilega najde\u0161 v njej \u2013 jasno je, da moramo vsi za\u010deti \u00bb\u010distiti\u00ab pri sebi, nobenemu to ni prihranjeno. Zato je tako pomembno, da ta harmonija ni narejena, temve\u010d izhaja iz boja vsakega posameznika s samim seboj in pa iz potrebe, da se spozna\u0161 skozi druge, ker smo timski igralci (skozi druge tudi sebe spozna\u0161, samemu sebi je to veliko te\u017eje narediti). Drugi ljudje ti v bistvu zrcalijo tvoje probleme in zato je tim tako pomemben, ker vsakemu posamezniku omogo\u010di, da se spozna, da vsak \u010dlan tima \u017eivi svojo individualnost in razvija svoje potenciale in talente \u2013 to vse skupaj nato pripelje do vi\u0161je komponente.<\/span><\/p>\n

Pri tem mora dirigent motivirati ljudi, da v to skupnost prinesejo najvi\u0161je, kar znajo, motivira jih, da gredo preko svojih meja, ki so si jih sami postavili. Vendar pa v timu ne moremo pri\u010dakovati, da bodo vsi vedno \u00bbangel\u010dki\u00ab – po mojem tim raste na dveh tirih isto\u010dasno \u2013 po eni strani je tim usmerjen na cilj, ki si ga je postavil in v to usmeri vsak \u010dlan tima svoje najvi\u0161je sposobnosti, po drugi strani pa je pomembna kompleksna osebnost vsakega \u010dlana v njem \u2013 zato se mora\u0161 v timu nau\u010diti jasno razlikovati te dve sferi, v nasprotnem primeru timsko delo ne bo optimalno funkcioniralo. V nem\u0161kem jeziku je s tem v zvezi razlika v dveh besedah, kar ne pozna sloven\u0161\u010dina, pa tudi angle\u0161\u010dina ne \u2013 beseda gemeinsam<\/em>, ki pomeni vsi skupaj, po drugi strani pa gesamt <\/em>pomeni vsi skupaj, a hkrati vsak\u00a0povsem individualno\u00a0\u2013 cilj dobi svojo pravo vrednost le takrat, ko je skomponiran iz prispevk-a\/ov individualnih, razli\u010dno misle\u010dih ljudi, ne pa t.i. \u00bbbrainwashed\u00ab posameznikov.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

6. Vrhunski umetniki\/virtuozi v sebi posedujete ogromno karizme, ki navdu\u0161uje in inspirira va\u0161o publiko. Kak\u0161ne napotke s tem v zvezi lahko daste vrhunskemu mened\u017eerju? Kako naj v sebi razvija karizmati\u010dno voditeljstvo? Je to nekaj, s \u010dimer se \u017ee rodi, ali se njegova\/njena karizma da tudi sistemati\u010dno razvijati?<\/span><\/strong><\/p>\n

Pojem karizme je zelo povezan z drugim pojmom in sicer ga jaz poimenujem produktivna resignacija. Karizma je namre\u010d pojem, pod katerega tepihom se skrivajo najrazli\u010dnej\u0161e stvari in tudi karizma je ponavadi postavljena od zunaj \u2013 ne od tistih ljudi, ki so karizmati\u010dni, temve\u010d od drugih ljudi, ki nekoga ozna\u010dijo za karizmati\u010dno osebnost. Zato je to do neke mere problemati\u010den pojem, ker je postavljen z vidika tistih, ki sami niso karizmati\u010dni. Druga problemati\u010dna stvar pri karizmi je ta, da se d\u00e1 z veliko vlo\u017eenimi sredstvi tudi umetno prikazati \u2013 recimo mened\u017eer najame PR-ovske eksperte, ki ga \u00bbnaredijo\u00ab karizmati\u010dnega.<\/span><\/p>\n

Kaj je torej pristnost karizme? Po mojem mnenju se le-ta lahko razvije edino pri osebnosti, ki je \u0161la skozi ve\u010d osebnih brodolomov, pri osebah, ki jih je njihovo \u017eivljenje peljalo skozi globoke krize, ki pa jih niso poru\u0161ile, temve\u010d so jih izgradile in naredile \u0161e mo\u010dnej\u0161e. Karizma na JAZu, ne pa na EGU, to je tisto pravo!<\/span><\/p>\n

Gre torej za to, da beseda karizmati\u010dno pomeni, da si sposoben zajemati iz celote, videti celoto \u2013 in sigurno tega iz\u017earevanja, ki ga ima\u0161 kot karizmati\u010dna osebnost, ni mogo\u010de izsiliti, na to se lahko \u010dlovek samo pripravlja skozi celoten osebni razvoj in potem se mu dolo\u010dene stopnje odprejo, pojavijo same od sebe. Bolj ko se razvija\u0161, bolj tudi vidi\u0161, da si majhen in \u2013 posledi\u010dno – bolj skromen postaja\u0161 (op.p. skladno s Sokratovim izrekom: \u00bbVem, da ni\u010d ne vem.\u00ab). Velja pa tudi obratno – bolj kot si domi\u0161lja\u0161, da stvari obvlada\u0161, bolj razvija\u0161 svoj \u00bbegotrip\u00ab, kar pa definitivno ne velja za karizmati\u010dne osebe, ki se v veliki meri zavedajo svoje majhnosti in so v svojem bistvu skromni.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

7. Kje sodobni mened\u017eerji delajo najve\u010dje napake? Kje so odli\u010dni ali bolj\u0161i kot njihovi kolegi pred 30 ali ve\u010d leti?<\/span><\/strong><\/p>\n

Prvo bi rekel, da je premalo sinteze: premalo so ljudje sposobni obvladovati in voditi razli\u010dne dimenzije (npr. kratkoro\u010dno in dolgoro\u010dno vizijo hkrati). Druga stvar je, da so preredko sposobni zdr\u017eati kontradikcije, kar je zelo zna\u010dilno za med\u010dlove\u0161ke odnose \u2013 ponavadi ho\u010demo vedno takoj najti re\u0161itev in nismo sposobni \u017eiveti s kontradikcijo. S tem, ko se trudi\u0161 \u017eiveti v kontradikciji, se kar naenkrat spremeni celotna slika (pokrajina) situacije in potem lahko vidi\u0161, da sploh ne gre za kontradikcijo, temve\u010d samo za razli\u010dnost, ki se mora isto\u010dasno razvijati. Se pravi, da morajo mened\u017eerji tolerirati neko napetost (npr. medsebojne spore \u010dlanov v timu), pustiti, da stvar dozori in ji dati prilo\u017enost, da se iz tega razvije vi\u0161ja, bolj\u0161a re\u0161itev.<\/span><\/p>\n

Ena zelo pomembna napaka je tudi, da so ljudje prehitro zadovoljni s svojimi rezultati: v gospodarstvu dobi\u0161 najrazli\u010dnej\u0161e vrste nagrade, \u010de si odli\u010den. V umetnosti temu ni tako, \u010de si odli\u010den, nisi \u0161e ni\u010d – mora\u0161 biti genialen, v nasprotnem primeru vse izgine.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

8. Borl: V Sloveniji ste eden izmed glavnih promotorjev (“spiritus agens\/movens”) projekta O\u017eivitev gradu Borl. Zakaj je ta projekt tako pomemben (na\u010drti)? Kje vidite prilo\u017enosti za razvoj slovenskih mened\u017eerjev? Nenazadnje ste tudi na Borlu predavali \u0161tevilnim tujim mened\u017eerjem?<\/span><\/strong><\/p>\n

Slovenski mened\u017eerji bodo na Gradu Borl dele\u017eni take vrste aktivnosti, kjer se bodo po eni strani u\u010dili, po drugi strani pa bodo pri\u010da dogajanju, ki je res novo in ga v taki obliki \u0161e nikjer ni. Na Borlu ne bodo dobili t.i. kuharske knjige z recepti, kako principe umetnosti uporabiti v gospodarstvu, saj preprosto ne more\u0161 uporabiti nekaj principov in misliti, da bo vse skupaj brezhibno delovalo v poslovnem \u017eivljenju. To so stvari, ki se razvijajo po\u010dasi, zato je grad Borl tako pomemben, ker njegova zgodovina sega najmanj do 9. stoletja (op.p. zgodba o vitezu Svetega Grala Parsifalu, ki je \u017eivel na Borlu \u2013 legenda pravi, da celo \u017eivljenje i\u0161\u010de pravo vpra\u0161anje \u2013 saj, ko ga bo postavil, bo postal kralj) \u2013 \u010das namre\u010d dobi povsem drugo dimenzijo. Gre za razvoj vite\u0161kih kvalitet. Borl pa tudi s svojo prostorsko arhitekturo daje ob\u010dutek, da potuje\u0161 skozi razli\u010dne province du\u0161e, duha in telesa \u2013 zato je vizija Borla zastavljena tako, da potencialno obsega celoto, da vidi\u0161, do kam lahko gre\u0161: od najbolj vsakdanjih problemati\u010dnih tematik (onesna\u017eevanje okolja, zastrupitev pokrajine, biodinami\u010dna \u0161ola kmetijstva) do najvi\u0161je dimenzije (kako strukturirati pot (samo)spoznavanja modernega \u010dloveka) \u2013 lahko bi rekel, od pokrajine do templja in vmes –\u00a0 vmes pa je prostor, kjer umetnost s svojimi mlini (principi) melje procese razvoja \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe.\u00a0 Prvi problem v dru\u017ebi pa je, kako se vodi samega sebe in Borl daje odgovor na to: kako se lotiti razvoja te individualne kvalitete in kak\u0161no vlogo ima umetnost pri tem.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Razlika med slovenskimi in evropskimi\/ameri\u0161kimi mened\u017eerji?<\/span><\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong>Globalizacija je danes poskrbela, da je cel svet padel v svet povpre\u010dnosti, pogrezamo se v t.i. mo\u010dvirje povpre\u010dnosti, zato ne bi rekel, da so slovenski mened\u017eerji kaj druga\u010dni oz. slab\u0161i od drugih \u2013 v svetu, kjer je pomembna samo \u00bbone bottom line\u00ab, torej kako nekaj dobiti.<\/span><\/p>\n

Evropa je danes namre\u010d stara 43 let (op.p. \u010de vzamemo, da je 100 \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj eno leto, za\u010detek sega na otok Kreta) \u2013 pri teh letih pri \u010dloveku \u017eivljenje postane resno, potrebno je delovati odgovorno (ko si majhen ves \u010das nekaj dobiva\u0161 oz. jemlje\u0161; ko odraste\u0161, naj bi svetu za\u010del vra\u010dati nazaj, to naj bi bil smisel \u017eivljenja). Evropa je torej pred izzivom resnosti, zato bi mi radi na Borlu ta princip resnosti\/odgovornosti raziskali kot izziv: gre namre\u010d za osnovni zakon ekonomije, da je na dolgi rok potrebno dajati in jemati, zaradi tega principa ekonomija sploh \u017eivi. Pri tem je cel svet na istem, ne glede na to ali si v ZDA, Nem\u010diji, Rusiji, Kitajski ali v Sloveniji \u2013 potrebno se je zavedati, da \u010de se daje, se tudi dobiva \u2013 podjetje mora rasti, mora se razvijati, mora pa rasti na ve\u010d \u00bbbottom line-ih\u00ab (op.p. klju\u010dnih pokazateljih uspeha), na podlagi dele\u017eni\u0161tva in z njim trajnostnega razvoja \u2013 in ker imamo pogled v kozmi\u010dno realnost sveta, potem je trajnostni razvoj nekaj normalnega. Treba je torej to razumeti v kontekstu celote.<\/span><\/p>\n

Nov sistem se bo rodil \u0161ele takrat, ko bomo na nov na\u010din razumeli, da \u010dlovek sam \u017eivi iz razli\u010dnih principov, ko bomo dojeli harmonijo med mikro in makro principom. Naj navedem en enostaven primer iz poljedeljstva \u2013 uni\u010duje\u0161 \u0161kodljivce, potem pa ugotovi\u0161, da si tudi te \u0161kodljivce nujno potreboval za razvoj. Kaj je bistvo biodinami\u010dnega kmetijstva? Bistvo ni v tem, da ho\u010de\u0161 razviti zdrave pridelke. Bistvo je, da zdravi\u0161 zemljo (ona je namre\u010d oku\u017eena in uni\u010dena), ki ti bo nato sama dala zdrave pridelke. Povsem enako velja v gospodarstvu: podjetja se morajo fokusirati na trajnostni razvoj, ker je to normalno stanje, da vzpostavijo ravnote\u017eje \u2013 in trenutno smo dale\u010d od tega ravnote\u017eja, dale\u010d pod njim.<\/span><\/p>\n

Svet je namre\u010d preve\u010d pod enostranskim zahodnim konceptom kapitalizma (vsi se gredo ameri\u0161ki mened\u017ement, tudi v Sloveniji). Po mojem mnenju je potrebno uporabiti tudi mehanizme srednje in vzhodne Evrope \u2013 na Borlu bomo promovirali srednje in vzhodno evropske kvalitete, ki so veliko bolj globoke, niso pa tako vsesplo\u0161no promovirane in razvite (pozitivna tradicija Starih Grkov, pozitivne lastnosti slovanskega sveta). Ponudili bomo Zahodu, da se sam preobrazi, za nas pa je to prilo\u017enost, da dokon\u010dno izgubimo hlap\u010devski odnos do njega in zavzamemo mo\u010dno pozicijo, v kateri smo ga pripravljeni tudi kaj nau\u010diti. Ta na\u010din nas bo pripeljal iz (gospodarske) krize oz. krize vrednot. V \u017eivljenju so namre\u010d pomembne \u0161e druge kvalitete, druge vrednote, lahko bi rekel, da se Slovenci gremo Martina Krpana na nov na\u010din. Slovenija ima idealno lego, da razume zahodni in vzhodni princip.<\/span><\/p>\n

Velika vrednost Borla je v tem, da bomo tam prou\u010devali in gojili razli\u010dne Evropske kvalitete vodenja in jih “skomponirali” v kanon Evropskih kvalitet, ki bo na voljo izobra\u017eevanju in to s pomo\u010djo principov umetnosti, to je zares nekaj, kar \u0161e nikjer ne obstaja! Inovacija… Cilj Borla je tudi v tem, da mened\u017eerje inspirira, da bodo na\u0161li svojo lastno pot \u2013 na Borl jih ne bomo privezali, ne smejo postati odvisni od njega, morajo najti svojo lastno pot (nau\u010dili jih bomo ribe loviti). Na Borlu jim bomo pustili svobodo lastne aktivnosti \u2013 sam mora\u0161 namre\u010d za\u010deti iskati in potem najde\u0161 tisto, kar i\u0161\u010de\u0161. Ta koncept bazira na dejstvu pravega vpra\u0161anja (Parsifalova zgodba) \u2013 vsi odgovori nam prakti\u010dno le\u017eijo pred nosom, pa si ponavadi samo ne znamo pravilno formulirati pravega vpra\u0161anja, zato tudi ne pridemo do pravih odgovorov.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SKRIVNOST JE V POSTAVITVI PRAVEGA VPRA\u0160ANJA   Kaj se lahko o umetnosti vodenja\/voditeljstva nau\u010dimo iz glasbene umetnosti? Miha Poga\u010dnik je mednarodno priznani umetnik, violinist, ki je koncertne odre zamenjal za kongresne dvorane, predavalnice in u\u010dilnice, saj verjame, da lahko umetnost pomaga gospodarstvu. Povezovanju in medsebojnemu vplivu umetnosti in gospodarstva se posve\u010da \u017ee 17 let. Rodil […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":816,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=158"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1368,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158\/revisions\/1368"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/816"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=158"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=158"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}