<\/p>\n
NOVOST 1 \u2013 PO\u0160ILJANJE PLA\u010cILNIH LIST PO ELEKTRONSKI PO\u0160TI \u2013 OBVEZNO KRIPTIRANJE<\/strong><\/p>\n ZAKONODAJA<\/p>\n Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1, UL \u0161t. 94, 16. 10. 2007) v 14. \u010dlena dolo\u010da:<\/p>\n (1) Ob\u010dutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej ozna\u010deni in zavarovani tako, da se nepoobla\u0161\u010denim osebam onemogo\u010di dostop do njih, razen v primeru iz 5. to\u010dke 13. \u010dlena tega zakona.<\/p>\n (2) Pri prenosu ob\u010dutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omre\u017eij se \u0161teje, da so podatki ustrezno zavarovani, \u010de se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova ne\u010ditljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.<\/p>\n NOVA PRAKSA<\/p>\n Od 1. 12. 2017 bo zato po\u0161iljanje pla\u010dilnih list, avtorskih honorarjev, dohodkov iz naslova oddajanja nepremi\u010dnin v najem, itd. po elektronski po\u0161ti OBVEZNO kriptirano z geslom.<\/p>\n V na\u0161em podjetju imamo tak\u0161en sistem po\u0161iljanja pla\u010dilnih list, da jih ne po\u0161iljamo direktno na elektronski naslov delavcev, ampak vse pla\u010dilne liste po\u0161ljemo na elektronski naslov kontaktne osebe na\u0161e stranke. Pred elektronskim sporo\u010dilo s pla\u010dilnimi listami, boste prejeli sporo\u010dilo z geslom, s katerim boste nato odprli datoteko (pdf) s pla\u010dilnimi listami.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST 2 – PREDSTAVITEV NOVE UREDBE O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV<\/strong><\/p>\n KAJ JE GDPR ?<\/u><\/p>\n GDPR je kratica za General Data Protection Regulation oz. za Splo\u0161no uredbo EU o varstvu podatkov, ki dolo\u010da nova pravila glede varstva osebnih podatkov.<\/p>\n KDAJ SE ZA\u010cNE UPORABLJATI?<\/u><\/p>\n Uredba se bo prenesla v slovensko zakonodajo z novim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) naj bi bil sprejet do konca januarja 2018. Pripravlja ga Ministrstvo za pravosodje. Uporabljati naj bi se za\u010del 25. 5. 2018.<\/p>\n KLJU\u010cNI POUDARKI:<\/u><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST\u00a03 \u2013 OBDAV\u010cITEV NORMIRANCEV<\/strong><\/p>\n Ministrstvo za finance je \u017ee julija pripravilo spremembe petih dav\u010dnih zakonov. Med njimi so tudi spremembe obdav\u010devanja normirancev.<\/p>\n Prvotni predlog ministrstva je bil, da se vi\u0161ina normiranih odhodkov s sedanjih 80 odstotkov zni\u017ea na 60 odstotkov<\/strong>, davek pa naj bi se zara\u010dunaval po dohodninski lestvici, torej ni\u010d ve\u010d cedularno. Obdav\u010ditev ne bi bila ve\u010d 20-odstotna, ampak stopnja iz progresivne dohodninske lestvice. Torej, ve\u010dji bodo prihodki, vi\u0161ja bo stopnja davka. Ob tem naj bi normiranci lahko uveljavljali dav\u010dne olaj\u0161ave (splo\u0161no in za VD\u010c). Zdaj se namre\u010d obdav\u010di 20 odstotkov prihodkov v vi\u0161ini 20 odstotkov davka, torej je dejanski davek \u0161tiri odstotke celotnih prihodkov.<\/p>\n Dosedanja meja za vstop v sistem obdav\u010denja po normiranih odhodkih je 100 tiso\u010d oziroma 50 tiso\u010d evrov, odvisno od tega, ali je vsaj ena oseba polno zaposlena.<\/p>\n Ministrstvo je najprej spremenilo predlog v tem, da se normirani stro\u0161ki zni\u017eajo na 70% in ne 60%. Vendar tudi ta predlog ni dolgo zdr\u017eal. Vlada je septembra presenetila z novim predlogom, ki gre v potrditev.<\/p>\n Iz predlogov novel zakonov so umaknjene spremembe obdav\u010ditev, Pri ugotavljanju dav\u010dne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upo\u0161tevanjem normiranih odhodkov se ohranja vi\u0161ina normiranih odhodkov 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdav\u010ditev<\/strong>.<\/strong><\/p>\n So pa kljub temu predvidene novosti glede kriterijev za vstop in izstop iz sistema normirancev. Te spremembe bodo za marsikoga kar bistvene.<\/p>\n Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, \u010de bo njegovo povpre\u010dje prihodkov dveh zaporednih preteklih dav\u010dnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov oz. zavezanec lahko ostane v sistemu, \u010de ima v dveh zaporednih dav\u010dnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekora\u010ditvi letnih prihodkovnih pragov. Na ta na\u010din naj bi bil sistem bolj fleksibilen.<\/p>\n Pri ugotavljanju vi\u0161ine prihodkov pa se bodo se\u0161tevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb. To je pomembno predvsem za zavezance, ki so poleg statusa samostojnega podjetnika \u0161e dru\u017ebeniki v povezanih podjetjih.<\/p>\n Poleg tega pa se bo\u00a0vi\u0161ina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom<\/strong>. Normirani odhodki ne morejo biti vi\u0161ji od 40.000 evrov oziroma v primeru zavezancev z vsaj enim zaposlenim 80.000 evrov.<\/p>\n PA \u0160E TO:<\/p>\n Sprememba pri splo\u0161ni olaj\u0161avi pri obra\u010dunu pla\u010d<\/p>\n Predvidena je odprava stopni\u010davosti dodatne splo\u0161ne olaj\u0161ave<\/strong>. S tem se \u017eeli prepre\u010diti primere, ko nekdo z nizkimi dohodki zaslu\u017ei le nekaj evrov ve\u010d od drugega, pa pade v razred s precej ni\u017ejo olaj\u0161avo. Na ta na\u010din bo obravnava zavezancev v podobnem polo\u017eaju pravi\u010dnej\u0161a.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST\u00a04 – NAGRADA ZA POSLOVNO USPE\u0160NOST<\/strong><\/p>\n Ker se bli\u017ea \u010das obdarovanj, se lahko delodajalci odlo\u010dijo za izpla\u010dilo dav\u010dno ugodnej\u0161e nagrade za poslovno uspe\u0161nost, pogovorno tudi bo\u017ei\u010dnice, 13. pla\u010de, letne nagrade,\u2026 Ti termini niso zakonsko opredeljeni, zato bomo v nadaljevanju navajali pojem nagrada oziroma pla\u010dilo za poslovno uspe\u0161nost.<\/p>\n Dav\u010dno ugodnej\u0161a obravnava pla\u010dila za poslovno uspe\u0161nost ne velja za vsa pla\u010dila za poslovno uspe\u0161nost, ki so dogovorjena v ZDR-1, ampak so pogoji dolo\u010deni z dav\u010dno zakonodajo.<\/p>\n Dolo\u010dbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki veljajo od 1. januarja 2017, med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne v\u0161tevajo v dav\u010dno osnovo, uvr\u0161\u010dajo tudi izpla\u010dilo dohodka za poslovno uspe\u0161nost in sicer do vi\u0161ine 70 odstotkov zadnje znane povpre\u010dne pla\u010de v dr\u017eavi.<\/p>\n Da je nagrada za poslovno uspe\u0161nost lahko dele\u017ena ugodnej\u0161e dav\u010dne obravnave, je potrebno upo\u0161tevati \u0161e nekaj dodatnih pogojev:<\/p>\n splo\u0161ni pogoj:<\/p>\n dodatna pogoja:<\/p>\n Ugodnej\u0161a dohodninska obravnava izpla\u010dila dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost velja samo v primeru delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjene po Zakonu o delovnih razmerjih ZDR-1 in ne velja za pogodbe, ki niso delovno razmerje (npr. podjemna pogodba\u2026). V kolikor tudi poslovodna oseba oziroma prokurist izpolnjuje pogoje, pod katerimi se \u0161teje za delavca v skladu z ZDR-1, je pogoj za izpla\u010dilo izpolnjen, \u010de je tudi za poslovodne osebe in prokuriste dolo\u010dena pravica do izpla\u010dila dela pla\u010de in merila za izpla\u010dilo v splo\u0161nem aktu delodajalca.<\/p>\n Izpla\u010dilo dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost opravljeno od 1. 1. 2017 naprej se v celoti v\u0161teva v osnovo za prispevke in posledi\u010dno v pokojninsko osnovo, kar pomeni, da se od celotnega dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost obra\u010dunajo in pla\u010dajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca.<\/p>\n V kolikor je nagrada za poslovno uspe\u0161nost izpla\u010dana nad 70 % zadnje znane povpre\u010dne mese\u010dne pla\u010de zaposlenih v Sloveniji, se ta dohodke v\u0161teva v dav\u010dno osnovo. Od tega zneska se torej obra\u010duna in pla\u010da akontacija dohodnine. Dav\u010dno osnovo pa zmanj\u0161uje samo tisti del prispevkov za socialno varnost, ki se obra\u010dunajo od dela dohodka, ki se v\u0161teva v dav\u010dno osnovo.<\/p>\n Izpla\u010dilo dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost v dveh delih<\/strong><\/p>\n Delodajalec se lahko odlo\u010di, da se nagrada za poslovno uspe\u0161nost izpla\u010da v dveh ali ve\u010d delih. Vendar se bo zaradi zakonskega pogoja enkratnega izpla\u010dila v koledarskem letu, dav\u010dno ugodneje obravnavalo samo eno izmed teh pla\u010dil.<\/p>\n Velja pa tudi, da mora biti nagrada za poslovno uspe\u0161nost izpla\u010dana v denarju. Dav\u010dno ugodnej\u0161e obravnave bo tako lahko dele\u017een le tisti dohodek, ki bo poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjeval tudi pogoj izpla\u010dila v denarni obliki.<\/p>\n Gospodarska zbornica Slovenije je Finan\u010dnemu ministrstvu podala predlog sprememb, v katerem predlaga:<\/p>\n Ti ukrepi naj bi spodbudili delodajalce, da bi pogosteje nagrajevali zaposlene, pa naj bo to z nagrado za poslovno uspe\u0161nost ali vi\u0161jim regresom.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST\u00a05 \u2013 <\/strong>DAV\u010cNE BLAGAJNE IN VKR<\/strong><\/p>\n Od januarja 2016 so v uporabi dav\u010dne blagajne. Gre za sistem, preko katerega zavezanci vse izdane ra\u010dune, pla\u010dane z gotovino, potrdijo pri Finan\u010dni upravi Republike Slovenije (FURS). Blagajne zavezancev so namre\u010d preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom FURS. Ta potrjuje in shranjuje podatke o ra\u010dunih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem \u010dasu. Dav\u010dno potrjevanje ra\u010dunov omogo\u010da sledljivost in u\u010dinkovitost nadzora nad izdanimi ra\u010duni, kar posledi\u010dno omejuje sivo ekonomijo.<\/p>\n Da bi preverili, kako zavezanci upo\u0161tevajo nova pravila, so v lanskem letu dav\u010dni in\u0161pektorji izvedli 27.180 nadzorov. Lotili so se predvsem naslednjih dejavnosti: gostinstvo, trgovina, vzdr\u017eevanje in popravila motornih vozil, gradbeni\u0161tvo, frizerske dejavnosti in osebne storitve, pekarstvo.<\/p>\n Najve\u010d nepravilnosti so odkrili v dejavnostih gostinstva in trgovine. Ve\u010djih oziroma sistemskih zlorab dav\u010dnih blagajn niso ugotovili, ampak gre za posami\u010dne primere iskanja mo\u017enosti izogibanja pla\u010dilu davkov.<\/p>\n Poglejmo, kateri so najpogostej\u0161i manevri, s katerimi so posku\u0161ali gostinci, trgovci in drugi zavezanci zmanj\u0161ati svoje dav\u010dne obveznosti:<\/p>\n V leto\u0161njem letu bo nadzor nad uporabo dav\u010dnih blagajn manj intenziven. Na Fursu na\u010drtujejo za tretjino manj\u0161e \u0161tevilo nadzorov, ki pa bodo ciljno usmerjeni in pripravljeni na podlagi analiz podatkov.<\/p>\n Informacijski sistem namre\u010d hrani podatke o izdanih ra\u010dunih in poslovnih prostorih, kar omogo\u010da analiziranje podatkov o dejansko ustvarjenem prometu zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjavo teh podatkov z dav\u010dnimi obra\u010duni, ugotavljanje zmanj\u0161anja\/pove\u010danja prometa, stornacije …<\/p>\n In\u0161pektorji se bodo zaradi zmanj\u0161anega \u0161tevila nadzorov usmerili na druga tvegana podro\u010dja nepravo\u010dasnega in nepravilnega pla\u010devanja davkov:<\/p>\n VKR:<\/p>\n Elektronski na\u010din potrjevanja izdanih ra\u010dunov ni bil obvezen za vse zavezance. Do 31. decembra letos namre\u010d \u0161e poteka t. i. prehodno obdobje, v katerem se lahko zavezanec prosto odlo\u010di o tem, ali bo za izdajo ra\u010dunov uporabljal elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali pa vezano knjigo ra\u010dunov. V tem primeru je moral ra\u010dune prav tako naknadno potrditi, in sicer v najve\u010d desetih dneh od izdaje ra\u010duna prek aplikacije Mini Blagajna.<\/p>\n Vezana knjiga ra\u010dunov se \u0161e vedno pogosto uporablja. Dele\u017e njenih uporabnikov je namre\u010d precej\u0161en. Po podatkih FURS za izdajo ra\u010dunov 33 odstotkov zavezancev<\/strong> \u0161e vedno uporablja tudi vezano knjigo ra\u010dunov. Od tega 22 odstotkov pa izklju\u010dno vezano knjigo ra\u010dunov. To pomeni, da ra\u010dune izpi\u0161ejo le ro\u010dno. Skupaj ti zavezanci izdajo zelo malo ra\u010dunov, lani denimo 3,4 milijona, kar predstavlja 0,3 odstotke vseh izdanih ra\u010dunov.<\/p>\n Predlog ministrstva, ki ga podpira tudi FURS je, da vezana knjiga ra\u010dunov ostane v uporabi tudi po izteku prehodnega obdobja. Torej, da jo mali podjetniki\u00a0lahko uporabljajo tudi po koncu leto\u0161njega koledarskega leta. Eden izmed razlogov za tak\u0161no odlo\u010ditev je tudi ta, da vezana knjiga ra\u010dunov ni razlog za pojav ve\u010djih sistemskih nepravilnosti. Tak\u0161ne so namre\u010d ugotovitve FURS na podlagi izvedenih nadzorov.<\/p>\n Poleg tega pa se bo podalj\u0161al rok za naknadno sporo\u010danje podatkov o ra\u010dunih<\/strong>, izdanih iz vezane knjige ra\u010dunov. FURSu se bo poro\u010dalo enkrat na mesec in ne ve\u010d vsakih deset dni, kot to velja sedaj.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST\u00a06 – <\/strong>REGISTER DEJANSKIH LASTNIKOV<\/strong><\/p>\n Zakon o prepre\u010devanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je bil sprejet \u017ee lani novembra, dolo\u010da vzpostavitev novega registra. To je register dejanskih lastnikov. Ta je posledica implementacije Direktive (EU) 2015\/849.<\/p>\n Namen registra je zagotoviti transparentnost lastni\u0161kih struktur poslovnih subjektov in s tem omogo\u010danje zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Register bo vodil AJPES.<\/p>\n Zakon navaja, da morajo podatke o dejanskih lastnikih zagotoviti vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v poslovni register Slovenije in sicer:<\/p>\n Podatkov o dejanskem lastniku ni potrebno vpisati:<\/p>\n V register se bodo vpisali podatki o:<\/p>\n Kdo je dejanski lastnik?<\/strong><\/p>\n Dejanski lastnik je vsaka fizi\u010dna oseba, ki:<\/p>\n \u010ce se ne da ugotoviti fizi\u010dne osebe kot dejanskega lastnika (npr. dru\u0161tva, zbornice\u2026) se za dejanskega lastnika \u0161teje ena ali ve\u010d oseb, ki zasedaj polo\u017eaj poslovodstva.<\/p>\n Predvideno je bilo, da se bo vpis podatkov o dejanskih lastnikih za\u010del 19. novembra 2017, saj naj bi do tega datuma poslovni subjekti \u017ee ugotovili podatke o svojem dejanskem lastniku, vendar do danes vnos podatkov \u0161e ni omogo\u010den. Datum za\u010detka vnosa je prestavljen na 2. december 2017, ko naj bi v veljavo vstopil tudi Pravilnik o vzpostavitvi, vzdr\u017eevanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov. Podatki naj bi bili javnosti dostopni od 19. januarja 2018. Register bo med drugim povezal podatke z drugimi tovrstnimi registri evropskih dr\u017eav, \u010deprav datum vzpostavitve povezave med evropskimi registri \u0161e ni znan.<\/p>\n Podatki bodo javni, razen podatkov o datumu rojstva, dav\u010dni \u0161tevilki in dr\u017eavljanstvu dejanskih lastnikov, kateri bodo dostopni le upravi\u010dencem. Ti so navedeni v 4. \u010dl. ZPPDFT-1 , do podatkov pa bodo lahko dostopali proti pla\u010dilu. Brezpla\u010dno pa bodo dostopni organom pregona in odkrivanja kaznivih dejanj, sodi\u0161\u010dem ter organom nadzora ter dr\u017eavnim organom, kadar bodo odlo\u010dali o pravicah subjektov, ki imajo finan\u010dne posledice za dr\u017eavni prora\u010dun.<\/p>\n Vpis dejanskega lastnika je dol\u017ean opraviti zastopnik pravne osebe ali od njega poobla\u0161\u010dena oseba, prek spletne aplikacije eRDL. Prvi vpis mora biti narejen najkasneje do 19. januarja 2018. Novoustanovljeni poslovni subjekti bodo morali podatke vpisati v roku 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali dav\u010dni register, \u010de niso vpisani v Poslovni register. Vsako spremembo podatkov o dejanskem lastniku pa bo potrebno vpisati 8 dni od nastanka spremembe podatkov.<\/p>\n Neizpolnjevanje obveznosti vpisa podatkov se obravnava kot prekr\u0161ek, za katerega pa so zagro\u017eene precej visoke kazni. In sicer se z globo od 6.000 EUR do 60.000 EUR kaznuje pravna oseba, z globo od 400 EUR do 2.000 EUR pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.<\/p>\n Primeri:<\/strong><\/p>\n Dejanski lastniki d.o.o. so A, B in C, medtem ko D, ker njegov dele\u017e ne presega 25%, ni dejanski lastnik v tej dru\u017ebi.<\/p>\n V tem primeru so dejanski lastniki stranke fizi\u010dni osebi A in B, ker njun dele\u017e presega 25 %, ter posredno tudi fizi\u010dna oseba E, ki ima kot ve\u010dinski lastnik pravne osebe C 40 % dele\u017e v stranki.<\/p>\n V tem primeru je dejanski lastnik stranke fizi\u010dna oseba A, ki ima neposredno 20 % dele\u017e v stranki, ter posredno preko obvladovanja pravne osebe C \u0161e dodatnih 20 %. Prav tako je dejanski lastnik fizi\u010dna oseba G, ki ima posredno preko obvladovanja pravne osebe D, v kateri ima 60 % dele\u017e, tudi 40 % dele\u017e v stranki.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST\u00a07 – SLU\u017dBENA POT ALI NAPOTITEV NA DELO V TUJINO<\/strong><\/p>\n SPLO\u0160NO: Kadar govorimo o napotitvi delavcev na delo v tujino in posledi\u010dno o napotenih delavcih, je najprej potrebno preveriti ali v konkretni situaciji res lahko govorimo o napotitvi delavcev na delo v tujino in posledi\u010dno o napotenih delavcih? Kdaj govorimo o napotitvi in kdo \u0161teje za napotenega delavca znotraj Evropske unije v osnovi dolo\u010da Direktiva EU, in sicer: \u00bbZa namene te direktive pomeni \u00bbnapoteni delavec\u00ab delavca, ki za\u00a0omejen \u010das\u00a0opravlja delo na ozemlju dr\u017eave \u010dlanice, ki\u00a0ni dr\u017eava,\u00a0v kateri obi\u010dajno dela.\u00ab<\/p>\n Tako v definiciji, ki jo postavlja Direktiva o napotenih delavcih, sta kot bistvena pogoja, da vsebinsko sploh lahko govorimo o napotitvi delavcev na delo v tujino in o napotenih delavcih dolo\u010deni naslednji okoli\u0161\u010dini:<\/p>\n Pomembna pravila delovnega prava so tudi, da mora biti mo\u017enost napotitve delavca na delo v tujino ustrezno urejena v pogodbi o zaposlitvi in da mora slovenski delodajalec spo\u0161tovati nekatera delovno pravna pravila dr\u017eave, v kateri bodo delavci v \u010dasu napotitve opravljali delo. Spo\u0161tovati mora na primer pravila druge dr\u017eave glede :<\/p>\n Slovenski delodajalec pa pod slovenski minimum pravic, ki jih dolo\u010da na\u0161a delovno pravna zakonodaja, ne sme iti nikoli.<\/p>\n Omenjena Direktiva se uporablja za napotitve znotraj EU ali v \u0160vico. \u010ce delodajalec svoje delavce napotuje v tretje dr\u017eave, mora preveriti tudi ali je med Slovenijo in tretjo dr\u017eavo sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju in ali sklenjen sporazum ureja tudi napotene delavce. Trenutno ima Slovenija veljavno sklenjene sporazume z Avstralijo, Argentino, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Makedonijo, \u010crno Goro in Kanado. Sporazum je sklenjen tudi z ZDA, vendar \u0161e ne velja. Te\u010dejo pa tudi postopki za sklenitev sporazuma z Rusijo.<\/p>\n OBDAV\u010cITEV:<\/strong><\/p>\n Tudi v primeru delavcev, ki so napotenih na delo v tujino velja, da so obdav\u010deni od vseh dohodkov, ki jih prejmejo v dolo\u010denem dav\u010dnem letu. Izhajati je potrebno iz bruto pla\u010de napotenega delavca, ki je obi\u010dajno sestavljena vsaj iz osnovne pla\u010de, kot je dolo\u010dena v pogodbi zaposlitvi, dodatka za delovno dobo ter dodatka za delo v tujini. Glede dohodninske obravnave sestavnih delov pla\u010de delavca, ki je napoten na delo v tujino veljajo popolnoma enaka pravila kot za sestavne dele pla\u010de delavcev, ki svoje delo opravljajo na sede\u017eu delodajalca in ne \u0161tejejo za napotene delavce. To pomeni, da vsi deli izpla\u010dane pla\u010de predstavljajo delav\u010dev bruto dohodek za namen obdav\u010ditve z dohodnino, ki se nato najprej zni\u017ea za obra\u010dunane in pla\u010dane prispevke za socialno varnost, ter za olaj\u0161ave, do katerih ima konkretni delavec, napoten na delo v tujino, pravico.<\/p>\n Pri delavcih napotenih na delo v tujino je edino posebno pravilo, ki ga pozna na\u0161a zakonodaja dolo\u010deno v povezavi z dolo\u010danjem osnove za obra\u010dun prispevkov za socialno varnost. V primeru napotitve delavcev na delo v tujino, osnovo za obra\u010dun prispevkov za socialno varnost predstavlja delav\u010deva bruto pla\u010da, ki bi jo za isto delo prejel v Sloveniji. To pomeni, da se od dodatka za delo v tujini ne obra\u010dunajo in ne pla\u010dajo prispevki za socialno varnost. Se pa tudi od tega dodatka obra\u010duna in pla\u010da akontacija dohodnine.<\/p>\n NOVI PREDLOG ZAKONA:<\/strong><\/p>\n Do konca leta 2017 mejo za namene dolo\u010ditve zavarovalne podlage pri delavcih, ki delo opravljajo v tujini, dolo\u010dajo Pravila OZZ (obvezno zdravstveno zavaroavnje). V Pravilih OZZ je dolo\u010deno, da za slu\u017ebeno potovanje \u0161teje potovanje, na katerega je zavarovanec poslan, in traja toliko \u010dasa kot je opredeljeno na njegovem potnem nalogu, vendar ne dlje kot 3 mesece od za\u010detka potovanja v tujino. \u010ce traja slu\u017ebeno potovanje dalj \u010dasa, se \u0161teje kot napotitev na delo v tujino. Do konca leta 2017 je tako delodajalec zavezan spremeniti zavarovalno podlago delavca, ki ga je poslal na delo v tujino iz 001 (delovno razmerje) v 002 (delovno razmerje, sklenjeno za delo v tujini) \u0161ele po tem, ko delo v tujini traja ve\u010d kot tri mesece.<\/p>\n S 1.\u00a01.\u00a02018 se bo pri\u010del uporabljati novi Z\u010cmlS (Zakon o \u010dezmejnem izvajanju storitev), od takrat dalje pa tri mese\u010dne meje ne bo ve\u010d. \u0160telo se bo, da je delavec napoten na delo v tujino od prvega dne obdobja dalje, za katerega mu bo izdan obrazec A1. S tem dnem bo tudi avtomati\u010dno spremenjena zavarovalna podlaga iz 001 v 002. Po 1. 1. 2018 bo za napotitev brez dvoma \u0161telo vsako za\u010dasno opravljanje dela v tujini, ki se bo opravljajo v okviru registriranih dejavnosti delodajalca na podlagi:<\/p>\n O slu\u017ebeni poti pa bomo govoril le \u0161e v primeru, ko bo \u0161lo za za\u010dasno opravljanje dela delavca v tujini, ki se bo opravljajo v okviru poslov potrebnih za obstoj in opravljanje dejavnosti delodajalca, ki pa ne bodo pomenili neposrednega opravljanja same dejavnosti in kjer ne bo sklenjene pogodbe z naro\u010dnikom, in delodajalec za delo v tujini ne bo pri\u010dakoval pla\u010dila. Za tak\u0161ne primere bo \u0161lo, ko se bo delavec v tujini npr. dogovarjal za posel, kadar bo delavec v tujino od\u0161el na izobra\u017eevanja (seminarji, kongresi) \u2026<\/p>\n Zadnji predlog Zakona sicer predvideva, da naj bi se delo v tujini do 30 dni \u0161e vedno \u0161telo za slu\u017ebeno pot in ne napotitev na delo v tujini, kar naj bi zadevo malo poenostavilo.<\/p>\n PA \u0160E TO:<\/strong><\/p>\n Predlog ZDoh-2S za napotitev na delo predvideva zmanj\u0161anje dav\u010dne osnove tako, da se znesek zmanj\u0161anja dolo\u010di v odstotku od bruto dohodka iz zaposlitve (za 20 % bruto pla\u010de \/ mesec), z omejitvijo na maksimalni znesek v absolutni vrednosti (v vi\u0161ini 1.000 EUR \/ mesec). Predlog dolo\u010da naslednje pogoje za ugodnej\u0161o dav\u010dno obravnavo:<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n NOVOST\u00a08 – POSLOVNA DARILA IN NJIHOVA OBDAV\u010cITEV<\/strong><\/p>\n Konec leta je \u010das, ko podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje, zato je dobro, da opozorimo na to kdaj so poslovna darila obdav\u010dena in kdaj pri zaposlenih \u0161tejejo za obdav\u010dljiv dohodek.<\/p>\n Poslovna darila za zaposlene<\/strong><\/p>\n V kolikor se delodajalec odlo\u010di, da bo svojim zaposlenim (tudi nekdanjim ali bodo\u010dim) in\/ ali njihovim dru\u017einskim \u010dlanom podaril poslovna darila, se ta \u0161tejejo za boniteto in so obdav\u010dena kot dohodek v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Tudi \u010de je darilo dano zaposlenemu na podlagi drugega pogodbenega razmerja kot na primer podjemna ali avtorska pogodba se ta \u0161teje za boniteto.<\/p>\n Boniteta se obra\u010duna ne glede na to ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.<\/p>\n Izjema so le poslovna darila, ki jih delodajalec svojemu zaposlenemu, ki je rednem delovnem razmerju, podari ob\u010dasno, \u010de njihova vrednost v enem mesecu ne prese\u017ee 15 evrov. V tem primeru se bonitete ne v\u0161tevajo v dav\u010dno osnovo delavca.<\/p>\n Posebna dolo\u010dila pa veljajo za decembrsko obdarovanje otrok do 15 let. V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 EUR, se vrednost tega darila ne v\u0161teva v dav\u010dno osnovo zaposlenega hkrati pa je tudi priznan odhodek.<\/p>\n Darila za druge fizi\u010dne osebe<\/strong><\/p>\n \u010ce podjetje obdari katerokoli drugo fizi\u010dno osebo, ki ni njegov zaposleni, se to po Zakonu o dohodnini obdav\u010di kot drug dohodek.\u00a0Pri tem se v dav\u010dno osnovo ne v\u0161teva posameznega darila, \u010de njegova vrednost ne presega 42 evrov. Oziroma, \u010de skupna vrednost vseh daril, prejetih v dav\u010dnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov<\/strong>.<\/p>\n \u010ce darilo presega navedena zneska, mora podjetje \u2013 pravna oseba<\/a> ali fizi\u010dna oseba z dejavnostjo<\/a> za prejemnika darila obra\u010dunati in pla\u010dati akontacijo dohodnine v vi\u0161ini 25 odstotkov.<\/p>\n Prav tako niso obdav\u010denega darila, ki jih da pravna oseba fizi\u010dni osebi pri nakupu blaga ali storitev v obliki prilo\u017enostnega prejema dodatnega blaga ali storitve (promocijska darila). Vendar le v primeru, \u010de je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizi\u010dne osebe.<\/p>\n Darila za poslovne partnerje<\/strong><\/p>\n Za poslovne partnerje \u0161tejejo pravne in fizi\u010dne osebe, s katerimi dav\u010dni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval. Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizi\u010dne osebe, ki niso zaposleni.<\/p>\n Se pa poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, dav\u010dno obravnavajo kot reprezentanca<\/strong>. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb<\/a> (ZDDPO-2) se stro\u0161ek reprezentance \u0161teje v dav\u010dno priznan odhodek v vi\u0161ini 50 odstotkov<\/strong>. To pa ne velja le za poslovna darila. Ampak tudi za stro\u0161ke pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.<\/p>\n\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2017\/12\/apollo-pasica.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"