<\/p>\n
Analiza toka vrednosti (VSM analiza) grafi\u010dno prika\u017ee va\u0161 celoten proizvodni proces od dobavitelja do kupca.<\/strong><\/p>\n V prvi fazi gre za posnetek obstoje\u010dega stanja toka vrednosti (JE-stanje) za dolo\u010den proizvod. <\/strong><\/p>\n V naslednji fazi se dodajajo na diagram vsi problemi, ki prepre\u010dujejo izbolj\u0161anje stanja.<\/strong> Fokusiranje na njih predstavlja projekte klju\u010dnih sprememb v podjetju.<\/p>\n Naslednja aktivnost, ki vklju\u010duje te diagrame, je projekcija prihodnjega stanja in idealnega proizvodnega procesa (NAJ-stanje).<\/strong> Ta aktivnost se za\u010dne z razumevanjem stopnje povpra\u0161evanja kupca po obravnavanem proizvodu podjetja. Torej izhajamo iz prodajnega potenciala, koliko smo sposobni prodati in koliko je trg sposoben absorbirati. Naslednje vpra\u0161anje je, ali lahko podjetje zagotovi teko\u010do odpremo gotovih proizvodov, ali je potrebno skladi\u0161\u010denje. Potem se pomikamo nazaj proti toku vrednosti in i\u0161\u010demo to\u010dke, kjer bi bila primerna uvedba t.i. supermarketa (oz. t.i. kanban) in kateri procesi predstavljajo ozka grla.<\/p>\n Podatke za analizo zbiramo neposredno v proizvodnji, kjer bele\u017eimo zaloge vhodnih materialov, zaloge nedokon\u010dane proizvodnje, zaloge kon\u010dnih proizvodov in preto\u010dne \u010dase.<\/p>\n Procese, ki nam predstavljajo ozka grla rangiramo po pomembnosti in jim dolo\u010dimo prioriteto obravnavanja<\/strong>. Ko odpravimo eno ozko grlo, se nam pojavi novo. Gre za proces nenehnih izbolj\u0161av (kaizen). V za\u010detku, ko re\u0161ujemo klju\u010dna ozka grla v neurejenem sistemu, gre za velike prihranke in relativno male vlo\u017eke. Ko postavimo sistem na vi\u0161ji nivo, so potrebni vedno ve\u010dji vlo\u017eki za relativno majhne prihranke (Paretovo pravilo 80:20).<\/p>\n Pomemben podatek, ki nam ga da VSM analiza, je preto\u010dni \u010das izdelka\/naro\u010dila<\/strong>. Dobimo ga, \u010de se\u0161tejemo vse \u010dase obdelave in \u010dase izdelka v zalogi (glej sliko). V na\u0161em primeru je preto\u010dni \u010das = 65 dni.<\/p>\n Naslednji pomemben podatek, ki ga dobimo iz VSM je dele\u017e dodajanja vrednosti<\/strong>. Pove nam dele\u017e \u010dasa dodajanja vrednosti (spreminjanje materiala v izdelek) glede na celotni preto\u010dni \u010das. V na\u0161em primeru je dele\u017e dodajanja vrednosti = 16 min \/ 65 dni = 0,00017 ali 0,017 %. V dobrih podjetjih je ta dele\u017e od 1 % – 5 %, odvisno od bran\u017ee. V Toyoti npr. pa je dele\u017e dodajanja vrednosti okoli 20 %.<\/p>\n Ko prvi\u010d vidimo izra\u010dun tega dele\u017ea, smo zagotovo \u0161okirani, da je dodajanja vrednosti v podjetjih tako malo. \u010ce je dele\u017e 1 %, to pomeni, da je s strani kupca pla\u010dan zgolj ta \u010das, in da od tega 1 % \u017eivi celo podjetje in celo ustvarja dobi\u010dek. Iz tega sledi, da so notranje rezerve v podjetjih vedno prisotne in dobra podjetja imajo oddelke, ki se ukvarjajo s sistemati\u010dnim zmanj\u0161evanjem teh rezerv<\/strong>. Veliki dobitki na preto\u010dnem \u010dasu so mo\u017eni predvsem z ureditvijo notranje logistike in medfaznih zalog. \u010ce npr. skraj\u0161amo preto\u010dni \u010das na polovico, smo s tem za 2 krat pove\u010dali preto\u010dnost in za 2 krat pove\u010dali prodajo, ob predpostavki, da prodamo vse kar proizvedemo.<\/p>\n VSM analiza je torej odli\u010dno orodje za vizualni prikaz toka vrednosti in predvsem notranjih rezerv v podjetju.<\/strong> Proizvodnim tehnologom, ki se dnevno ukvarjajo z dvigom produktivnosti, z iskanjem notranjih rezerv pri zalogah, procesih in preto\u010dnih \u010dasih predstavlja pomemben pripomo\u010dek.<\/p>\n VSM analiza omogo\u010da:<\/p>\n <\/p>\n Pripravil:<\/p>\n Gregor Jus<\/p>\n Svetovalec, Energos d.o.o.<\/p>\n E: gregor.jus@energos-svetovanje.si<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2017\/12\/VSM-metoda-slika.jpg\")
<\/p>\n\n