Povzeto po:<\/p>\n
https:\/\/www.mckinsey.com\/global-themes\/employment-and-growth\/technology-jobs-and-the-future-of-work?cid=other-eml-ttn-mgi-mgi-oth-1712<\/a><\/p>\n <\/p>\n Razvoj avtomatizacije<\/strong>, ki ga omogo\u010da pospe\u0161eni razvoj digitalne tehnologije, vklju\u010dno z robotiko in umetno inteligenco, prina\u0161a ve\u010djo produktivnost<\/strong> (in s produktivnostjo posledi\u010dno tudi gospodarsko rast), obenem pa tudi ve\u010djo u\u010dinkovitost, varnost in blaginjo<\/strong>. Toda te tehnologije postavljajo pred vsem nas tudi kompleksna vpra\u0161anja in izzive o \u0161ir\u0161em vplivu avtomatizacije na<\/strong> delovna mesta, kompetence in ve\u0161\u010dine zaposlenih, pla\u010de in naravo samega dela.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Pribli\u017eno 30 do 45 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva po svetu je premalo izkori\u0161\u010denega<\/strong> – v to skupino spadajo brezposelni, neaktivni in podzaposleni<\/a><\/strong> prebivalci. To pomeni pribli\u017eno 850 milijonov ljudi skupaj, v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, Zdru\u017eenem kraljestvu, Nem\u010diji, na Japonskem, Braziliji, na Kitajskem in v Indiji. Najve\u010d pozornosti namenjamo nezaposlenim in premajhno pozornost podzaposlenim in neaktivnim prebivalcem, ki predstavljajo ve\u010dino neizkori\u0161\u010denega \u010dlove\u0161kega potenciala<\/strong>.<\/p>\n Skoraj 75 milijonov mladih je uradno brezposelnih. \u017denske predstavljajo eno najve\u010djih skupin neizkori\u0161\u010denega trga dela: globalno je 655 milijonov manj \u017eensk delovno aktivnih kot mo\u0161kih.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Recesija je bila vodilni vzrok za nenaden konec rasti pla\u010d v globalnem bruto doma\u010dem proizvodu (BDP), vendar so k temu prispevali tudi drugi dolgoro\u010dnej\u0161i dejavniki, vklju\u010dno z zmanj\u0161anjem dele\u017ea nacionalnega dohodka, ki se izpla\u010duje delavcem, tako imenovani dele\u017e pla\u010d. Slednji je pri naprednih gospodarstvih padel kljub pove\u010dani produktivnosti, kar ka\u017ee na nepovezanost med rastjo produktivnosti in rastjo pla\u010d.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Izobra\u017eevalni sistemi niso dovolj dobro sledili spreminjajo\u010di se naravi dela<\/strong>, zaradi \u010desar mnogi delodajalci pravijo, da ne morejo najti dovolj delavcev z ve\u0161\u010dinami, ki jih potrebujejo. V McKinseyevi raziskavi o mladih in delodajalcih, izvedene v devetih dr\u017eavah, je 40 odstotkov delodajalcev dejalo, da je pomanjkanje ve\u0161\u010din glavni razlog za prosta delovna mesta<\/strong>. \u0160estdeset odstotkov je izjavilo, da novi diplomanti niso bili ustrezno pripravljeni na gospodarstvo. V nedavni raziskavi iskalcev zaposlitve, ki jo je izvedel LinkedIn, je 37 odstotkov anketirancev izjavilo, da njihova trenutna zaposlitev ne izkori\u0161\u010da njihovih spretnosti v celoti ali jim ne prina\u0161a zadostnega (strokovnega oz. osebnostnega) izziva.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Leta 2015 je bilo emigrantov po svetu pribli\u017eno 247 milijonov, \u0161tevilo, ki se je v zadnjih 50 letih skoraj potrojilo. Ve\u010dina jih cilja na kraje, kjer verjamejo, da bodo na\u0161li bolj\u0161a delovna mesta<\/strong>. Ve\u010d kot 90 odstotkov se jih je prostovoljno preselilo, pribli\u017eno polovica pa se jih je preselila iz razvijajo\u010dih se v razvite dr\u017eave. V obdobju 2000 do 2014 je migracija delovne sile prispevala pribli\u017eno 40 odstotkov rasti delovne sile v Kanadi, \u0160paniji, Zdru\u017eenem kraljestvu in ZDA.<\/p>\n Migranti so prispevali k svetovni proizvodnji v vi\u0161ini pribli\u017eno 6,7 trilijone (op.p. trilijon = 10 na 18. potenco) dolarjev ali 9,4 odstotka svetovnega BDP v letu 2015. Vendar delavci migranti v povpre\u010dju zaslu\u017eijo za 20 do 30 odstotkov manj od primerljivih doma\u010dih delavcev<\/strong>. U\u010dinkovitej\u0161i integracijski pristopi bi lahko postavili temelje za gospodarske koristi, v vi\u0161ini do 1 trilijona dolarjev na svetovni ravni, kar bi koristilo tako gospodarstvom kot posameznikom.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Raziskava MGI o potencialu avtomatizacije svetovnega gospodarstva, s poudarkom na 46 dr\u017eavah, ki predstavljajo pribli\u017eno 80 odstotkov svetovne delovne sile, je preu\u010dila ve\u010d kot 2.000 delovnih procesov in kvantificirala tehni\u010dno izvedljivost avtomatizacije vsakega od njih.<\/p>\n Dele\u017ei poklicev, ki jih je mogo\u010de popolnoma avtomatizirati s trenutno tehnologijo, so dejansko majhni – manj kot 5 odstotkov<\/strong>. Dodatna pomembna ugotovitev je, da tudi \u010de celotni poklici niso avtomatizirani, bo delna avtomatizacija (kjer so samo nekatere aktivnosti, ki sestavljajo poklic, avtomatizirane) do neke mere vplivala na skoraj vse poklice.<\/p>\n V raziskavi so ugotovili, da ima pribli\u017eno 60 odstotkov vseh poklicev vsaj 30 odstotkov dejavnosti, ki jih je mo\u010d avtomatizirati s trenutno tehnologijo<\/strong>. To pomeni, da se bo ve\u010dina poklicev spremenila in ve\u010d ljudi bo moralo delati s tehnologijo.<\/p>\n Na svetovni ravni so izra\u010dunali, da bi lahko prilagoditev trenutnih tehnologij avtomatizacije vplivala na 50 odstotkov svetovnega gospodarstva<\/strong>, 1,2 milijarde zaposlenih in 14,6 trilijone dolarjev pla\u010d. Samo \u0161tiri dr\u017eave – Kitajska, Indija, Japonska in Zdru\u017eene dr\u017eave – predstavljajo nekaj ve\u010d kot polovico te vrednosti. Scenariji, predvideni v okviru raziskave ka\u017eejo, da lahko traja vsaj dve desetletji, preden avtomatizacija dose\u017ee 50 odstotkov vseh dana\u0161njih delovnih aktivnosti, ob upo\u0161tevanju regij, kjer so pla\u010de relativno nizke<\/strong>.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Digitalne platforme talentov<\/a><\/strong> imajo potencial za izbolj\u0161anje na\u010dinov usklajevanja delavcev in delovnih mest, ustvarjanje preglednosti in u\u010dinkovitosti na trgih dela ter potencialnega pove\u010danja BDP.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Raziskava MGI ugotavlja, da se od 20 do 30 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva v ZDA in Evropski uniji ukvarja z neodvisnim delom<\/strong>. Nekaj ve\u010d kot polovica teh delavcev dopolnjuje svoje dohodke in imajo tradicionalna delovna mesta, bodisi \u0161tudenti, upokojenci ali skrbniki\/negovalci. Medtem ko 70 odstotkov prostovoljno izbere tovrstno delo, ga 30 odstotkov uporablja iz nuje, ker ne morejo najti tradicionalnega dela, ali tak\u0161nega dela, ki ustreza njihovim dohodkom in potrebam po fleksibilnosti. Dele\u017e neodvisnega dela, ki se izvaja na digitalnih platformah (le pribli\u017eno 15 odstotkov neodvisnega dela) na splo\u0161no hitro nara\u0161\u010da, kar je posledica obsega, u\u010dinkovitosti in enostavnosti uporabe za delavce in podjetja. Take platforme vklju\u010dujejo Uber, Etsy, Didi in druge. Medtem ko so tisti, ki sami izberejo samostojno delo, na splo\u0161no zadovoljni, so tisti, ki samostojno delajo iz nuje, nezadovoljni s spremenljivostjo dohodka in pomanjkanjem dodatkov, ki so povezani s tradicionalnim delom.<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Pomembno pa se je zavedati, da tudi medtem, ko tehnologije nadomestijo nekaj delovnih mest, ustvarjajo novo delo in nove na\u010dine za ustvarjanje dohodka v panogah<\/strong>, ki si jih ve\u010dina od nas niti ne more predstavljati. Ena tretjina novih delovnih mest, ustvarjenih v ZDA v zadnjih 25 letih, prej ni obstajala na podro\u010djih, vklju\u010dno z razvojem IT, proizvodnjo strojne opreme, ustvarjanjem aplikacij in upravljanjem IT sistemov.<\/p>\n Neto vpliv novih tehnologij na zaposlovanje je lahko zelo pozitiven. <\/strong>\u0160tudija pari\u0161kega urada globalne svetovalne organizacije McKinsey za leto 2011 je pokazala, da je internet v zadnjih 15 letih ugasnil 500.000 delovnih mest v Franciji, hkrati pa je ustvaril \u0161e 1,2 milijona drugih, kar pomeni 700.000 novih delovnih mest ali 2,4 delovnih mest, ustvarjenih za vsako ugaslo delovno mesto. Vse ve\u010dja vloga baz podatkov v gospodarstvu in podjetjih bo ustvarila veliko potrebo po statistiki in podatkovnih analitikih<\/strong>. V zadnjih desetih letih ocenjujemo pomanjkanje okoli 250.000 podatkovnih znanstvenikov v ZDA.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n S pojmom digitalizacija mislimo na:<\/p>\n Opa\u017eamo zelo neenakomeren razvoj digitalizacije med podjetji<\/strong>. Visoko digitalizirani so finan\u010dne storitve, mediji in tehni\u010dni sektor. Tukaj so tudi pla\u010de in produktivnost vi\u0161ji. Manj digitalizirani so v zdravstvu, \u0161olstvu in trgovini.<\/p>\n Podjetja, ki so digitalni voditelji v svojih sektorjih, imajo hitrej\u0161o rast prihodkov in ve\u010djo produktivnost kot njihovi manj digitalizirani konkurenti<\/strong>. Njihovi dobi\u010dki in mar\u017ee se lahko pove\u010dajo trikrat hitreje, delavci v teh podjetjih pa imajo dvojno rast pla\u010d. Digitalizacija bo \u0161e naprej spreminjala organizacijo dela v podjetjih. Vse to bo zahtevalo nenehno prilagajanje in usposabljanje delavcev v smislu spretnosti, aktivnosti, podjetij in celo sektorjev, v katerih delajo.<\/p>\n Jasno je, da smo \u0161e vedno na zgodnjih stopnjah digitalizacije, in obstaja precej\u0161nja neenakost<\/strong>. Tudi med dr\u017eavami obstaja znatna neenenakost. Na splo\u0161no ocenjujemo, da so ZDA z digitalnimi tehnologijami izkoristile le 18 odstotkov svojega potenciala, medtem ko je Evropa izkoristila le 12 odstotkov<\/strong>. Nara\u0161\u010dajo\u010da gospodarstva \u0161e bolj zaostajajo, medtem ko dr\u017eave na Bli\u017enjem vzhodu in Braziliji izkori\u0161\u010dajo manj kot 10 odstotkov digitalnega potenciala.<\/p>\n Ve\u010d kot \u0161tiri milijarde ljudi ali ve\u010d kot polovica svetovnega prebivalstva je \u0161e vedno brez internetne povezave. Okoli 75 odstotkov tega prebivalstva je koncentrirano v 20 dr\u017eavah, vklju\u010dno z Banglade\u0161em, Etiopijo, Nigerijo, Pakistanom in Tanzanijo.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Povzela po:<\/p>\n https:\/\/www.mckinsey.com\/global-themes\/employment-and-growth\/technology-jobs-and-the-future-of-work?cid=other-eml-ttn-mgi-mgi-oth-1712<\/a><\/p>\n Gregor Jus, svetovalec<\/p>\n E: gregor.jus@energos-svetovanje.si<\/a><\/p>\n Mag. Janez \u017dezlina<\/p>\nTrgi dela so pod napetostjo in talent je premalo izkori\u0161\u010den<\/strong><\/h3>\n
Dohodki gospodinjstev v razvitih gospodarstvih so stagnirali ali padli, kar je povzro\u010dilo javno razburjenje<\/strong><\/h3>\n
Spretnosti, delovna mesta in lokacije se ne ujemajo vedno, kar mnogim omejuje mo\u017enosti zaslu\u017eka<\/strong><\/h3>\n
\u010cezmejna migracija zapolnjuje vrzeli v znanju, vendar lahko povzro\u010di napetosti<\/strong><\/h3>\n
Kako avtomatizacija in tehnologija vplivata na delo<\/strong><\/h3>\n
Digitalne platforme talentov izbolj\u0161ujejo ujemanje delavcev z delovnimi mesti <\/strong><\/h3>\n
Neodvisno delo je v porastu<\/strong><\/h3>\n
Ne smemo pozabiti \u2013 tehnologija ustvarja nova dela in mo\u017enosti zaslu\u017eka<\/strong><\/h3>\n
Izzivi digitalizacije in mo\u017ene re\u0161itve<\/strong><\/h3>\n
\n
Kako pozitivno vplivati na prihodnost dela – mo\u017ene re\u0161itve:<\/strong><\/h3>\n
\n