Najnovej\u0161e ugotovitve na podro\u010dju nevroznanosti so prispevale nove poglede tudi na komunikacijske ve\u0161\u010dine. Kako voditi, motivirati in prepri\u010devati ljudi oz. kako biti prepri\u010dljiv komunikator. Te teme bodo vedno zanimive, sploh za vodje timov, ki jim ta tema pomeni dnevno rutino.<\/p>\n
Raziskovalci s podro\u010dja kognitivne lingvistike so pri\u0161li do zanimivih spoznanj, in sicer:<\/p>\n
U\u010cINKOVITE TEHNIKE KOMUNICIRANJA<\/strong><\/p>\n Ljudje smo \u010dustvena bitja in ko so \u010dustva vzburjena, je racionalna komunikacija ote\u017eena. Zato je treba najprej pomiriti \u010dustva sogovornika in ga spraviti na svojo stran. Na\u0161i mo\u017egani \u0161e iz \u010dasa prazgodovine kategorizirajo ljudi po principu \u00bbna\u0161i \u2013 va\u0161i\u00ab. In \u0161ele ko na \u010dustveni ravni sprejmemo sogovornika in ga mo\u017egani prepoznajo kot \u00bbna\u0161ega\u00ab, \u0161ele takrat smo ustvarili pogoje za racionalno komunikacijo.<\/p>\n Pogosto se uporabljajo naslednje u\u010dinkovite tehnike komuniciranja:<\/p>\n Pri vzpostavljanju prvega vtisa se uporabljajo tehnike zrcaljenja, ko se \u017eelimo poistovetiti s sogovornikom. Zrcalimo misli, govor, kretnje, mimiko sogovornika in na ta na\u010din ka\u017eemo neko spo\u0161tovanje, sogovorniku ka\u017eemo da smo na istem nivoju, da smo ga sprejeli za \u00bbna\u0161ega\u00ab. Po doma\u010de temu v\u010dasih re\u010demo, da se s sogovornikom \u00bbkalibriramo na podobno frekvenco\u00ab, kar je ena od uspe\u0161nih podlag za vzpostavljanje t.i. rapporta (op.p. dobrega odnosa) s sogovornikom.<\/p>\n Postavljanje okvirjev neke debate \u2013 okvir dolo\u010di pogled na obravnavano zadevo in\u00a0 s tem se fokusiramo zgolj na odlo\u010ditve znotraj okvirja in izlo\u010dimo alternative (npr. \u010de nam dajo na voljo \u010drn in bel avto, o rde\u010dem sploh ne razmi\u0161ljamo). Velikokrat pomaga postavljati okvirje tudi takrat, ko se z nekom ne strinjate in kot argument za svoje stali\u0161\u010de uporabite nek okvir, ki je vsem skupen (npr. v va\u0161em argumentu se naslonite na skupne vrednote organizacije, na strategijo podjetja, zakonodajo, varnost in zdravje pri delu, varovanje okolja, \u2026), skratka na splo\u0161no sprejete okvirje, ki va\u0161e stali\u0161\u010de naredijo bolj nevtralno (manj osebno oz. subjektivno), kar pri sogovorniku ne povzro\u010di ob\u010dutka, da ga \u017eelite prepri\u010dati zato, ker samo vi tako mislite, temve\u010d va\u0161e stali\u0161\u010de preokvirite v neko splo\u0161no sprejeto podlago.<\/p>\n Znanstveno je dokazano, da so mo\u017egani najbolj stimulirani prek vizualnih dra\u017eljajev, \u010de pa gre za logi\u010dno zgodbo, ki se nas dotakne \u0161e v \u010dustvenem pogledu, pa je stimulacija \u0161e toliko mo\u010dnej\u0161a. Zgodbe so najbolj u\u010dinkovito orodje, da nekomu prika\u017eemo neko stvar, vsebino. Dale Carnegie, znani ameri\u0161ki u\u010ditelj komunikacije ter ustanovitelj najstarej\u0161ega treninga za razvoj poslovnih in osebnostnih potencialov (leta 1912) je s tem v zvezi dejal: \u010ce \u017eeli\u0161 biti prepri\u010dljiv komunikator si zaslu\u017ei pravico (op.p. Earn the right). In po njegovi dikciji ima\u0161 pravico o ne\u010dem govoriti (in s tem biti kredibilnej\u0161i in tudi bistveno bolj prepri\u010dljiv), ko govori\u0161 iz lastnih izku\u0161enj, opi\u0161e\u0161 zgodbe\/situacije\/prakse, ki so se ti zgodile, v katere verjame\u0161. V takem primeru je tudi tvoja neverbalna komunikacija najbolj skladna z verbalno komunikacijo (ni treba razmi\u0161ljati o na\u0161i obrazni mimiki, gestiki, proksemiki (op.p. obvladovanje prostora), ki so vse zelo pomembne za va\u0161o prepri\u010dljivost v komunikacijskem smislu), saj takrat preprosto govori\u0161 iz sebe in si tako tudi najbolj naraven oz. avtenti\u010den, skladen in s tem tudi prepri\u010dljiv.<\/p>\n Dodajanje alternativne izbire, z namenom, da sogovornika (kupca ali sodelavca, itd.) preusmerimo na \u017eeljeno izbiro. Npr. prodajamo dve reviji. Cenej\u0161o in dra\u017ejo. Dra\u017eje bi \u017eeleli prodati ve\u010d. Dodamo novo ponudbo \u2013 obe reviji skupaj, ki sta cenej\u0161i, kot \u010de ju kupimo lo\u010deno. Kaj se zgodi? Fokus kupca se prestavi na kombinirano izbiro in rezultat je ve\u010d prodanih dra\u017ejih revij.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n SPREMINJANJE PREPRI\u010cANJ<\/strong><\/p>\n Prepri\u010danj se ne da direktno spreminjati in jih ru\u0161iti z dejstvi. Najbolj\u0161a tehnika spreminjanja prepri\u010danj je vzporedno postaviti in graditi alternativno prepri\u010danje, ki ne zanika sogovornikovega prepri\u010danja, ampak promovira druga\u010den, bolj nevtralen pogled, ki ne ogro\u017ea sogovornikovega prepri\u010danja, tudi v povezavi z usmeritvami, podanimi v okviru tehnike t.i Framinga\/preokvirjanja. Z nenehnim promoviranjem in ponavljanjem prepri\u010danj se bo slednje ja\u010dalo in pridobivalo somi\u0161ljenike.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n ZAUPANJA VREDNA KOMUNIKACIJA<\/strong><\/p>\n Leta 2002 je Watson Wyatt objavil \u0161tudijo, ki je pokazala, da so organizacije, kjer zaposleni \u010dutijo visok nivo medsebojnega zaupanja prekosile organizacije z nizkim medsebojnim zaupanjem v vi\u0161ini 286% donosa na delnico. Za vzpostavitev visoke stopnje zaupanja v organizaciji je treba za\u010deti od znotraj in graditi zaupanje z zaposlenimi na vseh nivojih.<\/p>\n Zaupanje se gradi z odprto, po\u0161teno komunikacijo<\/strong>. Mnoge \u0161tudije so pokazale, da so voditelji, ki so dobri komunikatorji tudi bolj u\u010dinkoviti, bolj spo\u0161tovani, in bodo hitreje dosegli rezultate.<\/p>\n Neosebna komunikacija s strani vodje je pogosto lahko napa\u010dna in vodi v grajenje zidov in odtujevanja med ljudmi. Izpostavljanje osebnih razlogov va\u0161im zaposlenim vam omogo\u010da, da se pove\u017eete z njimi na bolj pristni ravni. Njihovi razlogi za trdo delo se morda ne bodo skladali z va\u0161imi, toda zdaj vidijo v vas \u010dloveka z idejami in ob\u010dutki, in ne nekega brezosebnega \u0161efa, ki ukazuje in nalaga delo (s tem razvijate sebe kot voditelja (op.p. voditeljstvo = leadership), ki je usmerjen v gradnjo odnosov in razvoj potencialov va\u0161ih zaposlenih ter ne delujete zgolj kot profesionalni in analiti\u010dni mened\u017eer, katerega primarna naloga je vodenje procesov \u2013 dober vodja zdru\u017euje kvalitete mened\u017eerja in leaderja – voditelja).<\/p>\n Na ta na\u010din se na dolgi rok tudi gradi oz. vzpostavlja zaupanje med vami in va\u0161imi sodelavci.<\/p>\n Dali ste jim razlog, da se pove\u017eejo z vami, kar je odli\u010den za\u010detek. Zdaj se morate \u0161e vi povezati z njimi: vpra\u0161ajte jih o njihovih idejah, ob\u010dutkih in strahovih glede na izzive, ki ste jih postavili.<\/p>\n Sedaj ste kot vodja \u017ee vzpostavljeni. Vsebina je zastavljena, cilji postavljeni in splo\u0161ni na\u010drt dela je na mizi. V tej fazi vas ne zanima njihovo mnenje o tem, ali so va\u0161e ideje dobre. Zanimajo vas njihovi ob\u010dutki.<\/p>\n Mogo\u010de va\u0161e sodelavce skrbi, da ne bodo mogli izpolniti ciljev z viri, ki jih trenutno imajo. Mogo\u010de se jim zdi, da nekateri \u010dlani ekipe ne bodo dovolj garali za dosego ciljev. Mogo\u010de mislijo, da bi lahko hitreje dosegli cilje, \u010de bi vi bili pripravljeni razmisliti o druga\u010dni strategiji ali smeri.<\/p>\n Lahko se z njimi strinjate ali ne – in ni\u010d ni narobe, \u010de se ne strinjate. Ni\u010d ni narobe, \u010de jim trenutno zavrnete njihove nove projekte. \u00a0Va\u017eno je na kak\u0161en na\u010din \u00bbzavrnete\u00ab njihove ideje. Pomembno je, da vzamete v obzir, kaj je bilo re\u010deno in zakaj je bilo re\u010deno.<\/p>\n Poslu\u0161ajte re\u0161itve, ki jih va\u0161 tim predlaga. Nekatere bodo delovale. Nekatere ne. Morda bo treba sprejemati kompromise. Toda ob koncu dneva bodo ob\u010dutili, da ste jih sli\u0161ali, da jih upo\u0161tevate in da so bili del re\u0161itve \u2013 \u010dutili bodo, da vam je mar zanje, kar je eden od klju\u010dnih elementov gradnje zaupanja med vami in zaposlenimi.<\/p>\n Videli vas bodo kot bolj\u0161ega voditelja. Zakaj? Ker ves ta \u010das, ko so izra\u017eali lastne misli in ideje, so se ukvarjali s \u0161ir\u0161o sliko, s problemi, ki \u0161tejejo.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n KAKO OJA\u010cATI ODZIV MO\u017dGANOV NA VA\u0160A SPORO\u010cILA?<\/strong><\/p>\n Skladno z ugotovitvami nevroznanosti poznamo naslednje oja\u010devalce komuniciranja, ki so preprosti in enostavni za uporabo:<\/p>\n Peter Drucker, o\u010de sodobnega mened\u017ementa je neko\u010d izjavil, da je najbolj pomembna stvar pri komunikaciji to, da sli\u0161i\u0161 tudi tisto, kar ni bilo izgovorjeno (op.p. \u00bbThe most important thing in communication\u00a0is to hear what isn’t being said.\u201d). Spoznanja sodobne nevroznanosti so vam (in naj vam bodo) pri tem lahko v pomo\u010d.<\/p>\n mag. Janez \u017dezlina<\/p>\n E: janez.zezlina@ecg.si<\/p>\n Potencialog<\/p>\n Energos d.o.o.<\/p>\n Dodatni viri:<\/p>\n\n
\n
\n
\n
\n