https:\/\/www.mckinsey.com\/global-themes\/future-of-organizations-and-work\/how-will-automation-affect-economies-around-the-world?cid=podcast-eml-alt-mgi-mgi-oth-1803&hlkid=c262ceba88674301a1f3c729a9ce1a1a&hctky=2963649&hdpid=1617887b-ee0a-4cf2-8f75-d9bc57af76c3<\/a><\/p>\n <\/p>\n
Pogledali bomo, kako bodo nove tehnologije kot npr.\u00a0 avtomatizacija in umetna inteligenca, vplivale na delo po svetu. S tem v zvezi nas bodo predvsem zanimale Evropa, Indija in Kitajska.<\/p>\n
<\/p>\n
UMETNA INTELIGENCA<\/strong><\/p>\nZDA in Kitajska sta vodilni v umetni inteligenci, Evropa je pri tem dokaj v ozadju.<\/strong> Kitajska je dala jasno vedeti, da \u017eeli dobiti bitko za umetno inteligenco in primat glede kasnej\u0161e proizvodnje s tem povezanih visokih tehnologij. Evropa zaostaja v digitalizaciji. Zaostanek pomeni tudi zaostanek v krivulji u\u010denja.<\/strong> Izjeme so nekatere manj\u0161e evropske dr\u017eave, kjer se eksperimentira z novimi tehnologijami.<\/p>\nTehnologija navadno krepi produktivnost.<\/strong> Vpra\u0161anje je, kam vodi vedno vi\u0161ja produktivnost. Menimo, da v investicije v gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest. Delovnih mest, ki jih prej nismo videli. Vsako desetletje ustvarimo 10 % delovnih mest, za katera \u0161e nismo sli\u0161ali. Dobi\u010dki od vi\u0161je produktivnosti bodo reinvestirani v gospodarstvo.<\/strong> Razmerje med novo nastalimi in uga\u0161ajo\u010dimi delovnimi mesti bo odvisno od hitrosti implementacije visoko tehnolo\u0161kih re\u0161itev.<\/p>\n <\/p>\n
NAJPREJ SI POGLEJMO, KAK\u0160NO JE STANJE NA KITAJSKEM<\/strong><\/p>\nDelovna sila na Kitajskem je v tranziciji. Tako je \u017ee nekaj zadnjih desetletij. Urbanizacija je na ravni 52 % celotnega ozemlja te velike dr\u017eave. Okoli 300 milijonov ruralnega prebivalstva bo \u0161e pri\u0161lo v mesta in delalo v proizvodnji in storitvah. Vsako leto okoli 10 milijonov ljudi zamenja delo. Produktivnost raste na ra\u010dun avtomatizacije, kot tudi bolj\u0161ih na\u010dinov upravljanja in investicij.<\/p>\n
Vsako leto je v povpre\u010dju zaposleni Kitajec za 13 % bolj produktiven kot leto poprej, kar je izjemno. In to \u017ee desetletja! \u0160e vedno pa je produktivnost delavca na Kitajskem od 3 do 6-krat ni\u017eja kot v ZDA, kar pomeni, da je \u0161e veliko prostora za napredek. Stopnja prerazporeditve kitajske industrije je pribli\u017eno 40 odstotkov, kar pomeni, da se pri njih vsako leto ustvari 20 odstotkov delovnih mest in 20 odstotkov delovnih mest uni\u010di, kar je izjemno.<\/p>\n
Kako obvladujejo spremembe\u00a0 v zahtevanih ve\u0161\u010dinah in znanjih? <\/strong><\/p>\nPosebnost pri kitajski delovni sili je, da se ne spra\u0161ujejo zakaj. Glavno vpra\u0161anje je, kako bomo pri\u0161li do naslednjega koraka. Npr. na Kitajskem lahko na univerzah za nekaj sto yuanov kupite diplomo. In ljudje to kupujejo. Hkrati pa na tiso\u010de yuanov (od 20 % do 25 % osebnega dohodka) investirajo v sebe, v znanje.<\/p>\n
Vi\u0161ina pla\u010d ima velik vpliv na hitrost uvajanja avtomatizacije v gospodarstvo<\/strong>. Pla\u010de so v porastu, toda sledijo produktivnosti. Dolgoro\u010dno je rast prebivalstva in delovne sile v upadu, zato je dr\u017eavna iniciativa vi\u0161anja produktivnosti na delovnem mestu, saj lahko rast pla\u010d in BDP-ja sledita zgolj na tej podlagi. Pla\u010de in potro\u0161nja rastejo hitreje od BDP, kar je spodbudno in pomeni, da so ljudje nagrajeni za vi\u0161jo produktivnost. Na tej osnovi so Kitajci avtomatizaciji zelo naklonjeni, saj pomeni \u0161e vi\u0161jo produktivnost, \u0161e ve\u010dje narodno bogastvo. Z roko v roki rasti produktivnosti in avtomatizaciji gresta tudi rast u\u010dinkovitosti in dodane vrednosti, kar se bo najbolj poznalo na rasti srednjega sloja.<\/p>\n <\/p>\n
KAK\u0160NO JE STANJE V EVROPI?<\/strong><\/p>\nVi\u0161anje produktivnosti v Evropi je trenutno izziv, staranje prebivalstva pa dolgoro\u010dno \u0161e zaostruje situacijo. Gre torej za kompleksen problem rasti BDP v prihodnje. V Evropi vidimo problem prekvalifikacije in prerazporeditve delovne sile, saj tu vlada precej rigiden trg dela<\/strong>. Gre za kompleksen problem in tudi velik v \u0161tevilkah, kar bo vsekakor organizacijski izziv.<\/p>\nNove tehnologije bodo zahtevale doizobrazbo ve\u0161\u010din za delo, ki bodo komplementarne z novimi tehnolo\u0161kimi re\u0161itvami<\/strong>. Tu govorimo o kognitivnih ve\u0161\u010dinah. Vzporedno pa bodo vsekakor pomembne sociolo\u0161ke, \u010dustvene ve\u0161\u010dine in ve\u0161\u010dine kreativnosti. Te ve\u0161\u010dine v preteklosti niso bile tako potrebne, zdaj pa njihova pomembnost raste.<\/p>\nAli je Evropa pripravljena na transformacijo delovne sile, ki jo s sabo prina\u0161a avtomatizacija<\/strong>? Gre za te\u017eko in kompleksno vpra\u0161anje. Treba bo eksperimentirati in izbrati najbolj\u0161o re\u0161itev. Ena re\u0161itev je preusmeritev socialnih transferjev v platforme vse\u017eivljenjskega u\u010denja v podjetjih. Druga re\u0161itev je ta, da se nameni dolo\u010den odstotek rednega delovnega \u010dasa za namene dodatnega izobra\u017eevanja, ki se stimulira z vi\u0161jo osnovo za pokojnino. In na ta na\u010din smo stimulirani za prihodnost in tudi podjetja so pripravljena finan\u010dno podpreti tak sistem, saj jim je v interesu imeti visoko usposobljene ljudi.<\/p>\n <\/p>\n
KAK\u0160NA JE SITUACIJA V INDIJI?<\/strong><\/p>\nDelovna sila v Indiji \u0161teje 450 milijonov ljudi in letno raste za cca. 10 milijonov. Med ljudmi obstaja bojazen, da rast delovnih mest ne bo dosegala rasti delovne sile. V mislih imamo organizirana kakovostna delovna mesta, ki prispevajo k produktivnosti, pla\u010dam in BDP-ju. V indiji je namre\u010d ve\u010dina dela nereguliranega, ki ne dosega minimalnih gospodarskih in dru\u017ebenih standardov<\/strong>. Gre za enostavnej\u0161a in slabo pla\u010dana dela, ki ne prispevajo h gospodarski rasti. Izziv v Indiji je pove\u010dati \u0161tevilo reguliranih in organiziranih delovnih mest, z vi\u0161jo dodano vrednostjo<\/strong>. Vpra\u0161anje je, \u010de se ta proces dogaja dovolj hitro in kako ga pospe\u0161iti.<\/p>\nDogaja se transformacija delovne sile iz kmetijskega sektorja v gradbeni\u0161tvo in logistiko. Prehod iz ruralnega delovnega mesta na delovno mesto v industriji pomeni cca. 70 % vi\u0161jo produktivnost. Ta proces pa poganja gospodarska rast, ki je klju\u010dni element v ena\u010dbi.<\/p>\n
\u0160e vedno smo v situaciji, kjer je 45 odstotkov delovne sile odvisne od kmetijstva<\/strong>. \u010caka nas \u0161e dolga pot, in ta prehod moramo narediti v \u010dasu, ko je ustvarjanje delovnih mest zunaj industrije bolj zahtevno. Preprosto zaradi vedno ve\u010djega vpliva\u00a0 avtomatizacije na industrijo.<\/p>\nPo na\u0161em mnenju mora Indija razmi\u0161ljati o ve\u010dpolarni strategiji.<\/strong> Razvijati mora sektorje, kot so gradnja infrastrukture, zdravstvo, logistika, kar ustvarja povpra\u0161evanje po \u0161tevilnih storitvah in gradbeni\u0161tvu. Razmisliti mora tudi o tem, kako izkoristiti prednosti informacijske tehnologije in digitalizacije dela, ki lahko manj usposobljenim delavcem omogo\u010di vi\u0161je produktivno delo. Dobre prakse \u017ee imamo v finan\u010dni industriji, ki jo selijo na pode\u017eelje. Vsekakor pa ne smemo zanemarjati industrije, ki je glavno gonilo absorbcije rurlnega prebivalstva in gospodarske rasti.<\/p>\nVidi se vpliv avtomatizacije na delovno silo, saj podjetja po sektorjih sprejemajo \u010dedalje ve\u010d novih tehnologij. Vendar ugotovljamo, da je prag, pri katerem je smiselno avtomatizirati delo, precej ni\u017eji, v primerjavi z bolj naprednimi gospodarstvi,<\/strong> saj so povpre\u010dne pla\u010de v Indiji \u0161e vedno precej ni\u017eje kot v razvitih ekonomijah. Kljub temu lahko do leta 2030 pri\u010dakujemo nadomestitev 60 milijonov delovnih mest na ra\u010dun avtomatizacije.<\/p>\nIT zmogljivosti v Indiji so pomemben del osnovnih digitalnih zmogljivosti. Imajo mo\u010dan IT sektor in izumili so poslovni model, ki je bil zelo uspe\u0161en v zadnjih dveh desetletjih. IT sektor morda ne bo zaposloval z istim ritmom, toda digitalna transformacija gospodarstva je v teku in je pomembna<\/strong>. Na ta na\u010din bodo ohranili veliko rast produktivnosti in rast delovnih mest.<\/p>\n <\/p>\n
Povzel:<\/p>\n
Gregor Jus<\/p>\n
Svetovalec<\/p>\n
Energos d.o.o.<\/p>\n
gregor.jus@ecg.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Povzetek prispevka \u2013 celoten prispevek si lahko preberete na: https:\/\/www.mckinsey.com\/global-themes\/future-of-organizations-and-work\/how-will-automation-affect-economies-around-the-world?cid=podcast-eml-alt-mgi-mgi-oth-1803&hlkid=c262ceba88674301a1f3c729a9ce1a1a&hctky=2963649&hdpid=1617887b-ee0a-4cf2-8f75-d9bc57af76c3 Pogledali bomo, kako bodo nove tehnologije kot npr.\u00a0 avtomatizacija in umetna inteligenca, vplivale na delo po svetu. S tem v zvezi nas bodo predvsem zanimale Evropa, Indija in Kitajska. UMETNA INTELIGENCA ZDA in Kitajska sta vodilni v umetni inteligenci, Evropa je pri tem […]<\/p>\n","protected":false},"author":52,"featured_media":1649,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6,5],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1648"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/52"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1648"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1648\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1651,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1648\/revisions\/1651"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1649"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1648"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1648"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1648"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}