{"id":168,"date":"2009-12-14T11:00:00","date_gmt":"2009-12-14T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=168"},"modified":"2017-10-27T08:18:07","modified_gmt":"2017-10-27T06:18:07","slug":"kaj-lahko-managerje-podjetnike-nauci-edison","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kaj-lahko-managerje-podjetnike-nauci-edison\/","title":{"rendered":"KAJ LAHKO MANAGERJE\/PODJETNIKE \u201cNAU\u010cI\u201d EDISON?"},"content":{"rendered":"

KAJ LAHKO MANAGERJE\/PODJETNIKE \u201cNAU\u010cI\u201d EDISON?<\/span><\/strong><\/p>\n

V vsakdanji slovenski poslovni obi\u010dajnosti velikokrat manjka tistega mo\u010dno opevanega in najverjetneje tudi za\u017eelenega poguma po izvedbi Schumpetrove ideje o \u00bbkreativni destrukciji\u00ab<\/span>[1]<\/span><\/a>, ki \u2013 \u010de mo\u010dno parafraziram – narekuje, da mora\u0161 najprej nekaj poru\u0161iti, \u010de \u017eeli\u0161 izgraditi. Tako razmi\u0161ljanje ob nesistemati\u010dnosti na podro\u010dju inovativnosti pogosto vodi v povzdigovanje\/nagrajevanje konformizma in povpre\u010dnosti.<\/span><\/p>\n

Velikokrat me zabolijo u\u0161esa, \u010de sli\u0161im razmi\u0161ljanje t.i. \u201eposlovnih rutinerjev\u201c (ki so \u2013 mimogrede \u2013 pogostokrat odli\u010dni operativci), kako svet, v katerem poslovno\/organizacijsko delujejo, namerno dojemajo kot \u017ee odkrit in raziskan. Svet je zanje kon\u010den v smislu, da ni ni\u010d ve\u010d mogo\u010de razviti, izpopolniti in izbolj\u0161ati. \u010ce se jih npr. izzove, naj predlagajo izbolj\u0161avo, ki jim je zaradi bogatih delovnih izku\u0161enj nedvomno kapnila \u017ee pred leti, pa ponavadi pasivizirano pribijejo, da o novostih raje ne bi razmi\u0161ljali, ker bi se lahko dogodilo, da bi zaradi rezultatov njihovega predloga izbolj\u0161ave pridelali ve\u010d \u010dasa, ki bi ga zopet morali porabiti za to, da bi delali nekaj drugega\/novega… Tovrstna iracionalnost, da nekdo namenoma zaradi poslovno-filistrskih nagnjenj ne razmi\u0161lja inovativno, je te\u017eko pojasnljiva, a strahovito mo\u010dno prisotna. Ka\u017ee pa na sindrom pomanjkanja inovativnega ovedenja.<\/span><\/p>\n

Na tem mestu izpostavimo, da kreativno-inovativni miselni proces, opredeljeno \u201epo \u0161olsko\u201c, opredeljujejo vsaj \u0161tiri faze: preparacija (spoznavanje problema), inkubacija (zorenje podatkov), iluminacija (razsvetlitev, navdih in re\u0161itve problema), verifikacija (preverjanje re\u0161itve); v zvezi s \u010dimer velja, da se v slovenski organizacijski praksi ve\u010dina poskusov neha \u017ee nekje med preparacijo in inkubacijo. \u010ce pa se \u017ee posku\u0161a priti do inovativnih re\u0161itev, se do njih projektni timi dokopljejo za vsako ceno; torej, brez strate\u0161kega premisleka, ki zahteva odgovor na vpra\u0161anje, kaj dobimo, \u010de nekaj bri\u0161emo\/nadomestimo, in upo\u0161tevanja potencialnih novonastalih \u00bbdis-sinergij\u00ab.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n

Druga pogosta zmota je, da se izbolj\u0161ave dojema zgolj kot tehni\u010dno-znanstveno-raziskovalno izumljanje in kot domeno elitnih-specializiranih oddelkov za raziskave in razvoj <\/em>(R&D), rezultate njihovega \u00bbmukotrpnega\u00ab dela pa kot izjemne redke dobrine\/dose\u017eke, ki se jih praviloma patentira…<\/span><\/p>\n

To percepcijo gladko ovr\u017ee managementska stroka, ki lo\u010duje med najmanj \u0161tirimi tipi inovacij:<\/span><\/p>\n

1. Produktne inovacije<\/strong> (razvoj novega produkta: rezultat je lahko patent, praviloma pa tehni\u010dna izbolj\u0161ava izdelka).<\/span><\/p>\n

2. Procesne inovacije<\/strong> (inovacija procesa: kako pove\u010dati u\u010dinkovitost (npr. kako v istem \u010dasu narediti ve\u010d)).<\/span><\/p>\n

3. Marketin\u0161ke inovacije<\/strong> (na istem izdelku\/storitvi se posku\u0161a inovirati\/izbolj\u0161ati izku\u0161njo klienta, potro\u0161nika; npr. uvedba novih standardov v prodaji).<\/span><\/p>\n

4. Managerska inovacija oz. izbolj\u0161anje poslovnega modela<\/strong> (uvedba novega\/spremenjenega poslovnega modela, reorganizacija dela ali dru\u017ebe, uvedba orodij ali na\u010dinov za bolj\u0161e med-oddel\u010dno sodelovanje, izbolj\u0161anje delovanja posamezne funkcije, optimiziranje delovanja itd.).<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Kaj je torej najve\u010dji prispevek Thomasa Alve Edisona (1847 \u20131931) k razvoju sveta in \u2013 nenazadnje – managementa? \u017darnica, kamera, gramofon…? Ne. Uveljavitev sistemati\u010dnega na\u010dina inovativnega razmi\u0161ljanja in procedur izumljanja. Marsikaj se lahko nau\u010dimo iz Edisonove strukturirane osredoto\u010denosti inventivnega delovanja, ki ga je podkrepila \u0161e mo\u010dna podjetni\u0161ka \u017eilica. Ko so v njegovih laboratorijih premikali meje, so zavra\u010dali \u00bbomejeno rutinerstvo\u00ab, prisegali pa so na rutinerstvo na podro\u010dju inovativnosti in na sistemati\u010dnost raziskovanja.<\/span><\/p>\n

Priznajmo, da lahko na vsakem poslovno-organizacijskem in tehni\u010dno-operativnem podro\u010dju najdemo ogromno realno izvedljivih prilo\u017enosti za razvoj \/ izbolj\u0161anje \/ izpopolnitve \/ spremembe, \u010de bi si le vzeli \u010das za sistemati\u010den fokusiran premislek in dognali, kaj vse je tisto, kar ne prispeva bodisi k pove\u010danju dohodka ali zni\u017euje u\u010dinkovitost, pove\u010duje stro\u0161ke, inhibira razvoj ljudi, omejuje sinergi\u010dno delovanje poslovnih funkcij, ne omogo\u010da napredka, ne vodi do produktnih in storitvenih invencij, ki so predfaza za inovacije. Katere so novosti, ki jih lahko ekstemporiramo takoj in\/ali do\u017eenemo na dolgi rok ter so uporabljive v industrijskem, managersko-organizacijskem ali poslovnem aspektu.<\/span><\/p>\n

Vsaka poslovna sve\u017eina in podjetni\u0161ka neobi\u010dajnost drasti\u010dno pove\u010dujeta mo\u017enosti za uspe\u0161nost, pri \u010demer pa je za za\u010detek potrebno v podjetju pustiti prosto pot porajanju idej. Kar pomeni, da pridobljeno znanje ne sme predstavljati prevelike ovire za razmi\u0161ljanje o novostih in izbolj\u0161avah. Zato je potrebna tudi modrost, kot ugotavlja Sutton, da \u00bbdelujem v skladu z znanjem, medtem ko dvomim v to, kar vem\u00ab. Kajti velikokrat prav pomanjkanje znanja in neoziranje na obstoje\u010da znanja, ki zavirajo nova dognanja, vodi do inovacij.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n

Dobran Juri\u010dan<\/span><\/p>\n

dobran.jurican@energos-svetovanje.si<\/span><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

vir za sliko: <\/span>http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Thomas_Edison<\/span><\/a><\/p>\n

\n

[1]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kreativna destrukcija je proces industrijske transformacije…, ki jo spremljajo radikalne inovacije (J.A. Schumpeter: \u201eCapitalism, Socialism and Democracy\u201c, 1942).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAJ LAHKO MANAGERJE\/PODJETNIKE \u201cNAU\u010cI\u201d EDISON? V vsakdanji slovenski poslovni obi\u010dajnosti velikokrat manjka tistega mo\u010dno opevanega in najverjetneje tudi za\u017eelenega poguma po izvedbi Schumpetrove ideje o \u00bbkreativni destrukciji\u00ab[1], ki \u2013 \u010de mo\u010dno parafraziram – narekuje, da mora\u0161 najprej nekaj poru\u0161iti, \u010de \u017eeli\u0161 izgraditi. Tako razmi\u0161ljanje ob nesistemati\u010dnosti na podro\u010dju inovativnosti pogosto vodi v povzdigovanje\/nagrajevanje konformizma in […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":738,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[33],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1353,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168\/revisions\/1353"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/738"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}