{"id":1697,"date":"2018-03-22T18:47:14","date_gmt":"2018-03-22T17:47:14","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=1697"},"modified":"2018-03-22T18:47:14","modified_gmt":"2018-03-22T17:47:14","slug":"kaj-nas-o-tehnologiji-in-sluzbah-lahko-nauci-zgodovina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kaj-nas-o-tehnologiji-in-sluzbah-lahko-nauci-zgodovina\/","title":{"rendered":"KAJ NAS O TEHNOLOGIJI IN SLU\u017dBAH LAHKO NAU\u010cI ZGODOVINA"},"content":{"rendered":"

Povzetek prispevka \u2013 celoten prispevek si lahko preberete na:<\/p>\n

https:\/\/www.mckinsey.com\/global-themes\/future-of-organizations-and-work\/what-can-history-teach-us-about-technology-and-jobs<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Iz zgodovine trga delovne sile in njegovih zgodovinskih prelomnic se lahko veliko nau\u010dimo tudi glede prihodnosti trga dela.<\/p>\n

V okviru McKinseyevih raziskav smo ugotovili, da se je zaradi vi\u0161jih dohodkov, ve\u010djega povpra\u0161evanja in komplementarnih aktivnosti, ki spremljajo avtomatizirano dejavnost, skupna zaposlenost v preteklih letih pove\u010dala kljub izgubi delovnih mest zaradi novih tehnologij.<\/a><\/strong><\/p>\n

Kot primer navedimo Fordov Model T. V \u0161estih letih (1909 – 1915) se je \u0161tevilo proizvedenih avtomobilov prakti\u010dno potrojilo iz 8 na 21 na posameznega delavca. Cena avtomobila pa je padla za ve\u010d kot polovico (iz 950$ na 440$), kar je spodbudilo povpra\u0161evanje po teh avtomobilih. Hkrati so se za\u010dele pojavljati komplementarne dejavosti avtomobilski industriji, kot so gradnja infrastrukture (cest, bencinskih \u010drpalk, gara\u017e) in storitve avtoservisov, ki so \u0161e dodatno ve\u010dale povpra\u0161evanje. Rezultat tega je bila vi\u0161ja zaposlenost, kljub avtomatizaciji.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Podobno se je zgodilo z izumom osebnega ra\u010dunalnika. V ZDA je od leta 1980 do dana\u0161njih \u010dasov s pojavom osebnega ra\u010dunalnika in interneta ugasnilo okoli 3,5 milijonov delovnih mest, na novo pa jih je nastalo okoli 19 milijonov<\/strong>. Imamo neto prese\u017eek v vrednosti 15,8 milijonov delovnih mest, kar predstavlja 10 % delovno aktivnega prebivalstva v ZDA.<\/p>\n

S prihodom avtomatizacije bodo delavci potrebovali nova znanja in ve\u0161\u010dine. Usposabljanja se morajo prilagoditi na na\u010din, da ustvarjajo ve\u0161\u010dine, ki jih zahteva nova tehnologija.<\/strong><\/p>\n

Tehnologija spremeni me\u0161anico spretnosti.<\/strong> Lahko ustvari delovna mesta, ki zahtevajo manj spretnosti kot prej, in lahko ustvari delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja in ve\u0161\u010dine. Zato se morajo na\u0161 izobra\u017eevalni sistem in delavci nau\u010diti novih spretnosti za uporabo novih tehnologij v praksi.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Globalno gledano se bo cca. 375 milijonov ljudi primoranih nau\u010diti povsem novega poklica.<\/strong> Torej, to bo velik izziv. To pomeni, da se bodo ljudje sredi kariere, s hipotekami, dru\u017einami in finan\u010dnimi obveznostmi morali (spet za\u010deti) izobra\u017eevati. In to usposabljanje se ne bo merilo v letih. Za mnoge od teh ljudi dvoletno \u0161olanje ne bo izvedljivo, zato bomo morali ponovno razmisliti, kako ljudem na sredi njihove kariere pomagati pridobiti nova znanja in spretnosti za iskanje delovnih mest v deficitarnih poklicih<\/strong>. Opa\u017eamo, da je v razvitih ekonomijah \u010dedalje ve\u010d potreb po poklicih, za katere je zahtevana visoko\u0161olska izobrazba in \u010dedalje manj povpra\u0161evanja po poklicih, za katere je zahtevana srednje\u0161olska izobrazba.<\/p>\n

Nove tehnologije delno preoblikujejo prihajajo\u010do, novo delovno silo glede na odhajajo\u010do, staro delovno silo<\/strong>. In to je lahko bole\u010de ali pa enostavno, in ni odvisno od tehnologije, temve\u010d od hitrosti uvedbe nove tehnologije. Hitrost je zelo pomembna pri sociolo\u0161kem in gospodarskem vplivu nove tehnologije.<\/p>\n

V Evropi poznamo uspe\u0161ne primere pomo\u010di odpu\u0161\u010denim, kako jih nau\u010diti novih spretnosti in jih hitro ponovno zaposliti.<\/strong> \u0160vedska in Nem\u010dija ponujata podobno celovito zbirko storitev, ki pomagajo preme\u0161\u010denim delavcem pri prehodu na nova delovna mesta, vendar eni in drugi to delajo malo druga\u010de. Na \u0160vedskem gre za model, ki je voden preko zasebnega sektorja, v Nem\u010diji pa prek vlade, preko zavodov za zaposlovanje.<\/p>\n

Na \u0160vedskem imajo sistem slu\u017eb za socialno varstvo delavcev, v katerem delodajalci pla\u010dujejo majhen znesek na delavca v zasebni sklad, tako da v primeru odpustitve, delavec gre v slu\u017ebo za socialno varstvo delavcev in prejme celoten paket storitev. In to je v celoti vodeno v privatnem sektorju, nudena pa so jim prekvalifikacijska usposabljanja, \u010de jih potrebujejo. Izvejo, kje so druge zaposlitvene mo\u017enosti in kako se prijaviti na delo. Sistem presega zgolj zagotavljanje finan\u010dne podpore, ampak dejansko pomaga ljudem pri iskanju naslednje zaposlitve.<\/p>\n

Nem\u010dija je imela zelo uspe\u0161en vladni sistem, ki deluje zelo podobno. Reforme, ki so se za\u010dele izvajati v za\u010detku leta 2000, tako imenovane Hartzove reforme, so Nem\u010diji omogo\u010dile zmanj\u0161anje relativno visoke stopnje brezposelnosti iz ve\u010d kot 11 odstotkov, na okoli 3,5 odstotka danes.<\/p>\n

V obeh primerih vidimo, da ljudje na sredini njihove kariere lahko najdejo nove zaposlitve, vendar \u010de opazujemo proces pospe\u0161ene avtomatizacije, bo v mnogih dr\u017eavah potreben bolj celovit in bolj organiziran pristop, kot smo ga videli doslej.<\/strong><\/p>\n

Skozi zgodovino imamo primere, ko je produktivnost eksplodirala (1. industrijska revolucija, izum osebnega ra\u010dunalnika), pla\u010de pa so ostale nespremenjene. Zakaj se dele\u017e pla\u010d v dohodku zmanj\u0161uje? V ZDA so v porastu delovna mesta z visokimi in nizkimi pla\u010dami, delovna mesta v srednjem pla\u010dilnem razredu pa so v upadanju. Raziskave ka\u017eejo, da se lahko dohodkovna polarizacija nadaljuje tudi v prihodnje.<\/p>\n

Nove tehnologije, avtomatizacija in umetna inteligenca bodo imele enak vpliv na nastajanje in izginjanje delovnih mest ter na \u0161irino sektorskega u\u010dinka kot vse tehnolo\u0161ke revolucije doslej<\/strong>.<\/p>\n

Edina razlika je lahko v hitrosti sprejemanja in implementiranja novih tehnologij v podjetja.<\/strong> Trenutno nimamo podatkov, ki bi potrdili, da se nove tehnologije absorbirajo v gospodarstvo hitreje kot pred 50 ali 60 leti. In tudi prognoze za prihodnost govorijo v prid po\u010dasnemu uvajanju inovacij v prakso<\/strong>, saj tu govorimo o velikanskih kapitalskih vlo\u017ekih, popolni reorganizaciji podjetij, novem premisleku o tehnolo\u0161kih in poslovnih procesih v podjetjih. Te fundamentalne spremembe so se zmeraj dogajale po\u010dasi in postopoma. Edino izjemo vidimo v robotih, v povezavi z umetno inteligenco, ki bi se sami u\u010dili in izpopolnjevali, in se na ta na\u010din sami uvajali v poslovne procese prakti\u010dno brez posredovanja ljudi. Na ta na\u010din bi bilo uvajanje novih tehnologij v gospodarstvo hitrej\u0161e.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Povsem mo\u017eno je, da bomo pri\u010da velikemu prehodu delovne sile, ki bo tak\u0161nega obsega, kot smo ga videli s prehodom ruralne v industrijsko dru\u017ebo, in nedavno s prehodom iz industrijske v storitveno dru\u017ebo, vendar v kraj\u0161em \u010dasovnem obdobju (slika zgoraj).<\/p>\n

 <\/p>\n

Povzel:<\/p>\n

Gregor Jus<\/p>\n

Svetovalec<\/p>\n

Energos d.o.o.<\/p>\n

gregor.jus@ecg.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Povzetek prispevka \u2013 celoten prispevek si lahko preberete na: https:\/\/www.mckinsey.com\/global-themes\/future-of-organizations-and-work\/what-can-history-teach-us-about-technology-and-jobs   Iz zgodovine trga delovne sile in njegovih zgodovinskih prelomnic se lahko veliko nau\u010dimo tudi glede prihodnosti trga dela. V okviru McKinseyevih raziskav smo ugotovili, da se je zaradi vi\u0161jih dohodkov, ve\u010djega povpra\u0161evanja in komplementarnih aktivnosti, ki spremljajo avtomatizirano dejavnost, skupna zaposlenost v preteklih letih […]<\/p>\n","protected":false},"author":52,"featured_media":1699,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6,1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1697"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/52"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1697"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1697\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1701,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1697\/revisions\/1701"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1699"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1697"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1697"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1697"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}