{"id":170,"date":"2010-02-07T11:00:00","date_gmt":"2010-02-07T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=170"},"modified":"2017-10-27T08:14:31","modified_gmt":"2017-10-27T06:14:31","slug":"strahovi-in-izzivi-socialnih-omrezij-v-kadrovski-dejavnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/strahovi-in-izzivi-socialnih-omrezij-v-kadrovski-dejavnosti\/","title":{"rendered":"STRAHOVI IN IZZIVI SOCIALNIH OMRE\u017dIJ V KADROVSKI DEJAVNOSTI"},"content":{"rendered":"

STRAHOVI IN IZZIVI SOCIALNIH OMRE\u017dIJ V KADROVSKI DEJAVNOSTI <\/span><\/strong><\/p>\n

Uporaba socialnih omre\u017eij, kot so Facebook, Twitter, MySpace in podobno, izzove pri ljudeh zelo razli\u010dne reakcije. Ljubitelji socialnih omre\u017eij se nikakor ne naveli\u010dajo ponavljati prednosti enostavnej\u0161ega komuniciranja, ohranjanja prijateljstev, spoznavanja novih ljudi in podobno. Da si ve\u010dja ali manj\u0161a javnost lahko ogleda njihove fotografije s sobotne zabave, jih ne moti, radi delijo svoja ob\u010dutja z vsemi in \u0161e raje se vklju\u010dujejo v (e-)\u017eivljenja svojih (e-)prijateljev. Na drugi strani pola pa se sre\u010damo s skupino upornikov in nasprotnikov socialnega mre\u017eenja na internetu, saj se jim zdi nevarnost vdora v zasebnost prevelika, to jim predstavlja tratenje prostega delovnega \u010dasa in nasploh je po njihovem mnenju nadzora v slogu \u00bbvelikega brata\u00ab ve\u010d kot preve\u010d.<\/span><\/p>\n

Vklju\u010ditev in aktivnost v socialnih omre\u017ejih je vsekakor prostovoljna<\/em> odlo\u010ditev posameznika. Po drugi strani pa je te\u017eko obiti dejstvo, da so se socialna omre\u017eja kar po\u0161teno vsidrala v vsakodnevno \u017eivljenje. Poleg klasi\u010dnih prosto\u010dasnih pogovorov se socialna omre\u017eja \u017ee dolgo uporabljajo tudi za ogla\u0161evanje. \u0160e ve\u010d, dolo\u010dena podjetja (med njimi tudi slovenska) ogla\u0161ujejo zgolj prek socialnih omre\u017eij. Mimogrede, lansko leto je ameri\u0161ki slovar Oxford za besedo leta izbral \u00bbun-friend\u00ab, to je izbris osebe iz seznama (e-)prijateljev posameznega socialnega omre\u017eja. Socialna omre\u017eja so tukaj, lahko se v njih ne vklju\u010dimo, ne moremo pa jih ignorirati.<\/em> Enako velja za kadrovsko dejavnost, kjer socialna omre\u017eja vse bolj prodirajo.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Strah \u0161t. 1: Socialna omre\u017eja zmanj\u0161ujejo produktivnost<\/em><\/strong> zaposlenih.<\/em> <\/strong><\/span><\/p>\n

Ko se v organizaciji za\u010dne razprava o socialnih omre\u017ejih, je prvo vpra\u0161anje, ali prepovedati zaposlenim dostop med delovnim \u010dasom. Delodajalce namre\u010d mo\u010dno skrbi, da bi neomejen dostop do socialnih omre\u017eij med delovnim \u010dasom zmanj\u0161al produktivnost<\/em> zaposlenih. \u010cas, ki bi ga zaposleni uporabili za spremljanje aktivnosti na socialnem omre\u017eju, po njihovem mnenju pomeni neposredni minus za organizacijo, zato je v praksi precej organizacij, ki enostavno \u00bbblokira\u00ab dostop do tovrstnih strani. Da bi lahko podprli ta\u0161no stali\u0161\u010de, so raziskovalne institucije za\u010dele z raziskavami, katerih cilj je ugotoviti, koliko posamezna organizacija lahko izgubi, \u010de svojim zaposlenim dovoli med delovnim \u010dasom uporabljati socialna omre\u017eja. Britanska raziskava je na primer pokazala, da ocenjena raba socialnih omre\u017eij zaposlenega med delovnim \u010dasom v enem delovnem dnevu stane britansko gospodarstvo 1.4 milijarde funtov letno v izgubljeni produktivnosti. Po ameri\u0161ki raziskavi pa bi se prepoved uporabe socianih omre\u017eij na delovnem mestu pokazala v poldrugem odstotku pove\u010dani produktivnosti.<\/span><\/p>\n

Tako kot vsako statistiko in izra\u010dune je treba tudi to jemati z dolo\u010denim pridr\u017ekom. Najprej se je treba zavedati, da prav zares prepovedati uporabe socialnih omre\u017eij ni mogo\u010de<\/em>. Veliko sodobnih mobilnih telefonov omogo\u010da brskanje po internetu in s tem tudi sodelovanje v socialnih omre\u017ejih. Poleg tega je praksa na razli\u010dnih podro\u010djih \u017ee pokazala, da popolna prepoved ne samo, da ni mogo\u010da, ampak izzove popolnoma druga\u010dne in pove\u010dini ne\u017eelene reakcije, na primer upor zaposlenih, slabo voljo in podobno.<\/span><\/p>\n

Morda je smiselno k zadevi pristopiti z drugega konca, torej ali in kako je mogo\u010de uporabiti socialna omre\u017eja v vsakodnevni poslovni praksi.\u00a0 Zavedati se je namre\u010d treba, da se je komunikacija v sodobnem svetu mo\u010dno spremenila na ra\u010dun socialnih omre\u017eij in drugih informacijsko tehnolo\u0161kih re\u0161itev, na primer raznih klepetalnic in pobodno. Zato je razumljivo, da zaposleni pri\u010dakujejo, da bodo temu sledile tudi organizacije<\/em>. To prepri\u010danje je zlasti mo\u010dno pri mlaj\u0161ih generacijah, ki \u0161ele vstopajo na trg dela. Samo predstavljajmo si situacijo, ko s prijatelji komuniciramo \u00bbon-line\u00ab ali ko \u0161tudenti mimogrede organizirajo zabavo s pomo\u010djo spletnih re\u0161itev, nato pa pridemo v organizacijo, kjer vse poteka \u0161e vedno v obliki fizi\u010dnih dopisov, faksov in podobnega. \u010cetudi se zaposleni prilagodijo, bodo tak\u0161no komunikacijsko razliko te\u017eko razumeli<\/em>.<\/span><\/p>\n

\u017de veliko raziskav na podro\u010dju kadrovskega managementa je potrdilo, da na u\u010dinkovitost dela ne vplivajo samo fizi\u010dni pogoji dela. Ravno obratno \u2013 zelo velik pomen imajo tako imenovani \u00bbmehki dejavniki\u00ab, kot so vzdu\u0161je na delovnem mestu, medsebojni odnosi, organizacijska klima, ustrezna komunikacija in podobno. Prepoved uporabe socialnih omre\u017eij med drugim pomeni neke vrste prepoved komunikacije tako med zaposlenimi kot z ostalimi izven organizacije. Vpra\u0161anje je, \u010de bo tak\u0161en ukrep deloval pozitivno. Po drugi strani pa dr\u017ei, da je vse povezano z zaupanjem<\/em>. \u010ce zaupanja v kolektivu ni, potem je ve\u010dja verjetnost zlorab, zmanj\u0161anja produktivnosti in resnej\u0161ih kr\u0161itev delovnih obveznosti, kot je denimo uhajanje pomembnih poslovnih informacij prek socialnih omre\u017eij.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Strah \u0161t. 2: Socialna omre\u017eja pove\u010dujejo mo\u017enosti izdaje poslovnih skrivnosti.<\/em> <\/span><\/strong><\/p>\n

Vdor v zasebnost organizacije in s tem vstop v polje poslovnih skrivnosti je druga ve\u010dja skrb organizacij pri vpra\u0161anju uporabe socialnih omre\u017eij na delovnem mestu. Pogosto je namre\u010d prisotna bojazen, da izmenjava poslovnih informacij prek spleta, denimo med zaposlenimi prek Facebook-a, pove\u010duje tveganje za izdajo poslovnih skrivnosti. Zaposleni bi lahko mimogrede izdali kak\u0161no ob\u010dutljivo informacijo medtem, ko bi pisali svojemu zaposlenemu. Lahko se pripeti, da bi kdo vdrl v profil posameznega zaposlenega in prebral sporo\u010dila, ki jih je ta poslal svojemu sodelavcu o razvoju novega izdelka. Preden pritrdimo tak\u0161nemu stali\u0161\u010du, se je treba zavedati, da so v tem primeru nosilci informacij zaposleni<\/em>. Torej \u010de bo nekdo \u017eelel izdati poslovno skrivnost, bo to storil. Z uporabo informacijske tehnologije ali brez. \u010ce so hekerji v preteklosti vdrli v pomembne voja\u0161ke baze podatkov, lahko vdrejo v na\u0161 \u00bbinbox\u00ab na Facebooku, slu\u017ebenem e-naslovu ali kjer koli \u017eelijo.<\/span><\/p>\n

Glede na razli\u010dna poznavanja in uporabe informacijske tehnologije med zaposlenimi je priporo\u010dljivo, da zaposlenim sporo\u010dimo navodila ali usmeritve<\/em> za uporabo in komunikacijo prek socialnih omre\u017ejih. Zlasti je to pomembno, \u010de ima organizacija svoj profil in objavlja informacije. Praksa ka\u017ee, da je to dobro marketin\u0161ko orodje za tr\u017eenje dolo\u010denih izdelkov in storitev, po drugi strani pa je to eno izmed oken v svet, zato je treba zelo paziti, kaj ka\u017eemo javnosti.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Izziv \u0161t. 1: Socialna omre\u017eja so v kadrovski dejavnosti neuporabna.<\/em><\/strong> <\/span><\/p>\n

\u0160e vedno se sre\u010dujemo s prepri\u010danjem, da socialna omre\u017eja ne morejo koristiti pri kadrovski dejavnosti. Tak\u0161no prepri\u010danje je v splo\u0161nem zgre\u0161eno. Seveda obstajajo izjeme, ki pa potrjujejo pravilo, da so socialna omre\u017eja lahko zelo uporabna pri kadrovski dejavnosti. Najpogosteje se socialna omre\u017eja uporabljajo za zbiranje informacij<\/em> tako o kandidatih za zaposlitev kot o zaposlenih. Ti namre\u010d na svojih profilih objavljajo razno razne informacije, od svojega partnerja in otrok do sobotne \u017eurke in nedeljskega ma\u010dka. V medije je pricurjalo kar precej (ne)verjetnih zgodb, kako naj bi delodajalci odpustili svoje zaposlene, ker so na bolni\u0161kem stale\u017eu sedeli na pla\u017ei in u\u017eivali ob pivu. Kadrovskim managerjem informacije o \u010disto preprostih stvareh, kot je na\u010din pre\u017eivljanja prostega \u010dasa, kak\u0161na so zanimanja, kak\u0161ne povezave in fotografije objavlja in podobno, lahko povedo zelo veliko.<\/span><\/p>\n

Pri zbiranju podatkov je treba lo\u010diti med posameznimi socialnimi omre\u017eji, kajti nimajo vsa istih namenov in ciljev. V grobem bi lahko socialna omre\u017eja razdelili na prosto\u010dasna<\/em>, torej tista, ki so namenjena predvsem dru\u017eenju, na primer Facebook, in na profesionalna<\/em>. Namen slednjih je krepitev socialne mre\u017ee, ki naj bi posameznikom koristila na njihovi karierni poti. Tipi\u010den primer tega je LinkedIn. V okviru teh socialnih omre\u017eij posamezniki objavljajo podatke o svojih znanjih, ve\u0161\u010dinah, preteklih in trenutnih zaposlitvah, \u017eeljah po strokovnem povezovanju in podobno. V bistvu gre za informacije, ki si jih kadrovski manager \u017eeli pridobiti v postopkih pridobivanja in izbora kadrov. Praksa, zlasti tuja, ka\u017ee, da je to nadvse uporabno, ko gre za zelo specifi\u010dna znanja, ki jih je te\u017eko dobiti tako na Zavodu za zaposlovanje kot na zaposlitvenih portalih. Nekateri strokovnjaki \u017ee ka\u017eejo na primere, da tak\u0161na socialna omre\u017eja predstavljajo konkurenco kadrovskim agencijam, zlasti lovcem na glave. Ti lahko stanejo organizacijo zelo veliko, informacije, objavljene na spletu pa so prakti\u010dno zastonj.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Izziv \u0161t. 2: Socialna omre\u017eja so neuporabna kot metoda pridobivanja in zadr\u017eanja zaposlenih.<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n

Tehnolo\u0161ki razvoj, globalizacija in ostale gospodarske silnice \u017ee dolgo vplivajo tudi na kadrovsko dejavnost in s tem tudi na metode pridobivanja kadrov. \u010ce organizacije ogla\u0161ujejo svoje izdelke in storitve na socialnih omre\u017ejih, se postavlja vpra\u0161anje, ali ne bi ta komunikacijski kanal slu\u017eil organizaciji kot metoda pridobivanja kadrov. Spletni zaposlitveni portali so se v kadrovski praksi \u017ee precej obnesli, zakaj se ne bi tudi oglasi za prosta delovna mesta na npr. Facebooku?<\/span><\/p>\n

Pri odgovoru na to vpra\u0161anje je treba zlasti vzeti pod drobnogled mlaj\u0161e generacije, ki vstopajo na trg dela. Te se od ostalih zelo razlikujejo, kar se ka\u017ee \u017ee v pedago\u0161kem procesu na fakultetah in ponekod tudi v srednjih in osnovnih \u0161olah. Med te posebnosti se nedvomno uvr\u0161\u010da na\u010din komuniciranja. Zavedati se je treba, da je \u017eivljenje mladih mo\u010dno prepleteno z informacijsko tehnologijo in da si ve\u010dina ne predstavlja \u017eivljenja brez spleta. Komuniciranje prek uradnih dopisov jim je prej tuje kot doma\u010de, prepoved uporabe socialnih omre\u017eij pa nepredstavljiva. Organizacije, ki se tega zavedajo, so na primer \u017ee za\u010dele usmerjati svoje ogla\u0161evanje prostih delovnih mest na spletnih straneh socialnih omre\u017eij<\/em>. To je mesto, kjer bomo mlade zagotovo sre\u010dali in jih tudi pritegnili v svoje okolje, kar postaja ob staranju prebivalstva zelo pomembno.<\/span><\/p>\n

Socialna omre\u017eja mladi ne uporabljajo zgolj za komuniciranje, temve\u010d tudi za vrsto drugih aktivnosti, denimo za organizacijo<\/em> svojih aktivnosti. \u010ce so se v\u010dasih lotili organizacije izleta s tem, da smo vsem poslali pismo po po\u0161ti in \u010dakali na odgovor po ve\u010d kot teden, danes objavijo vabilo na, denimo Facebooku, in v hipu imajo nekaj deset kandidatov, s katerimi bodo potovali v Benetke. Kako bomo taki skupini vsilili organizacijsko kulturo, ki temelji na prepovedi uporabe socialnih omre\u017eij?<\/em> A ne gre samo za mlade, ki \u0161ele vstopajo na trg dela, temve\u010d tudi za vedno ve\u010d posameznikov z bogatimi delovnimi izku\u0161njami.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Dr. Valentina Franca<\/span><\/p>\n

valentina.franca@fm-kp.si<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

STRAHOVI IN IZZIVI SOCIALNIH OMRE\u017dIJ V KADROVSKI DEJAVNOSTI Uporaba socialnih omre\u017eij, kot so Facebook, Twitter, MySpace in podobno, izzove pri ljudeh zelo razli\u010dne reakcije. Ljubitelji socialnih omre\u017eij se nikakor ne naveli\u010dajo ponavljati prednosti enostavnej\u0161ega komuniciranja, ohranjanja prijateljstev, spoznavanja novih ljudi in podobno. Da si ve\u010dja ali manj\u0161a javnost lahko ogleda njihove fotografije s sobotne zabave, […]<\/p>\n","protected":false},"author":46,"featured_media":421,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[35,31,39],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/46"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=170"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1350,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170\/revisions\/1350"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/421"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=170"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=170"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=170"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}