<\/p>\n
V poletju 2018 je vlada Zdru\u017eenega kraljestva (UK) objavila dolgo pri\u010dakovan neodvisni pregled praks zaposlovanja v sodobnem gospodarstvu<\/strong>, ki ga je vodil Matthew Taylor, izvr\u0161ni direktor londonske Kraljeve dru\u017ebe za spodbujanje umetnosti, proizvodnje in trgovine (RSA).<\/p>\n V okviru pregleda so raziskovali tri pomembna vpra\u0161anja s podro\u010dja trga delovne sile, danes in v prihodnje<\/strong>. Prvi\u010d, koga se izkori\u0161\u010da, kako se jih izkori\u0161\u010da, in kaj bi lahko storili glede tega. Drugi\u010d, razumevanje spodbud, ki vodijo v spremembe na trgu dela. Tretji\u010d, obravnavali so vpra\u0161anje same narave dela.<\/p>\n Pregled temelji na trditvi, da mora biti vso delo<\/strong> (v britanskem gospodarstvu, seveda pa je koncept prenosljiv tudi na druga gospodarstva) po\u0161teno in dostojno, z mo\u017enostjo razvoja in samouresni\u010ditve.<\/strong><\/p>\n <\/p>\n GIG EKONOMIJA<\/strong><\/p>\n Pri vzponu ekonomije neodvisnega dela oz. samostojnega podjetni\u0161tva ali t.i. “gig ekonomije”, gre za zelo raz\u0161irjen fenomen. Obstaja \u017ee dlje \u010dasa, postalo pa je \u0161e posebej vidno oz. prisotno v tistih dejavnosti, kjer je tak na\u010din dela tudi digitalno omogo\u010den, kjer ljudje npr. ponujajo storitve najema vo\u017enenj z avtomobilom ali druge podobne vrste proizvodov in storitev.<\/p>\n Ve\u010dina opravlja delo samostojnega podjetni\u0161tva, ker sami tako \u017eelijo. Vendar je pomembno vedeti, da obstaja pribli\u017eno ena tretjina ljudi, ki to po\u010dnejo iz nuje. Bodisi zato, ker ne morejo najti tradicionalne zaposlitve – kot na primer v \u0160paniji, ali pa to po\u010dnejo, ker z redno zaposlitvijo ne zaslu\u017eijo dovolj in na ta na\u010din posku\u0161ajo dopolnjevati svoje dohodke.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n VPLIV NA PODJETJA<\/strong><\/p>\n Vpra\u0161anje za podjetja je, kako zagotoviti zaposlenim \u017eeleno fleksibilnost<\/strong>, saj je eden glavnih vzrokov za neodvisno delo, prav fleksibilnost dela. Drugo vpra\u0161anje je, kako tem delavcem zagotoviti stabilno pla\u010dilo<\/strong>. Vemo, da je variabilnost prihodkov problem pri tem na\u010dinu dela. Obstajajo pogodbe za delo, kjer sami dogovorite svoj delovnik, kdaj in koliko bi delali. Obstajajo pa tudi pogodbe, kjer delodajalec garantira delavcu minimalno dve (2) uri dela na teden, v osnovi pa \u017eeli, da dela zanj 30 ur na teden. V teh primerih je delavec brez pogajalske mo\u010di in delodajalec z njim zlahka manipulira.<\/p>\n <\/p>\n POMEMBNOST PRIMERNEGA DELA <\/strong><\/p>\n Ko govorimo o delu, je potrebno poudariti, da pla\u010da ni glavni faktor zadovoljstva pri delu<\/strong>. Ljudje \u017eelijo dostojno pla\u010dilo in pravi\u010dnost glede na ostale kolege. Predvsem pa si \u017eelijo smisla v delu, da delajo nekaj uporabnega, na kar so lahko ponosni<\/strong>. \u017delijo si avtonomije, mo\u010di soodlo\u010danja, strokovnega izpopolnjevanja, ki jim pove\u010duje karierne mo\u017enosti in osebnostno rast, kakor tudi timskega duha, da se \u010dutijo vklju\u010dene, sprejete, in da so del podjetja. Ti atributi dela veljajo v velikih podjetjih in multinacionalkah, vpra\u0161ati se je treba, kako bi to prakso raz\u0161irili \u0161e na ostalo gospodarstvo.<\/p>\n <\/p>\n PRI\u010cAKOVANJA SE SPREMINJAJO<\/strong><\/p>\n V zadnjem \u010dasu je zanimiv fenomen upadanje dohodkov gospodinjstev<\/strong>. Od leta 2005 do 2014 je po dohodku stagniralo ali nazadovalo 70 % gospodinjstev v Veliki Britaniji in 81 % v ZDA. Desetletje pred tem je bilo takih gospodinjstev manj kot 10 %. Ljudje postajajo pesimisti\u010dni glede prihodnosti in ne verjamejo ve\u010d, da bodo njihovi otroci v prihodnje imeli bolj\u0161e pogoje za \u017eivljenje.<\/strong><\/p>\n Po drugi strani pa inovacije npr. pametni telefon, povsem spreminjajo \u017eivljenje in ponujajo nove prilo\u017enosti.<\/strong> Vsak od nas ima na voljo neskon\u010dne baze znanja, najbolj\u0161e filme, razvedrilo, neomejeno lahko komuniciramo s celim svetom. Pred 20 leti si za kaj takega moral biti bogat.<\/p>\n Spreminja se tudi percepcija glede samega dela in pri\u010dakovanja glede zaposlitve<\/strong>. V\u010dasih je veljalo, da \u010de ljudje nimajo dela, postanejo nesre\u010dni in zbolijo. In dlje ko so brez dela, te\u017eje ga bodo dobili. Zato jim dajte delo, katerokoli delo. Zdaj se pojavlja razmi\u0161ljanje, da pla\u010da ni toliko pomembna, pomembna je kakovost dela<\/strong>, ali nam delo uravnote\u017ei druge plati \u017eivljenja in ali nas osre\u010duje. V povezavi s tem se pojavlja tudi razmislek o nekem osnovnem dohodku za vse ljudi<\/strong>, ki ponuja nov pogled na samo naravo dela.<\/p>\n <\/p>\n OSNOVNI PRIHODEK ZA VSE<\/strong><\/p>\n Univerzalni temeljni dohodek (UTD) bi moral v resnici omogo\u010dati fleksibilnost in izbiro<\/strong>. Gre za to, kako lahko la\u017eje skombiniramo delo in vzgojo otrok, skrb za sorodnike, skrb za soseda, prostovoljstvo in aktivno \u017eivljenje v dru\u017ebi? Kako lahko ljudem, ki jih delo ne izpolnjuje, omogo\u010dimo la\u017ejo opustitev dela? Ne da bi sedeli na kav\u010du in ves dan gledali TV, ampak da bi se morda prekvalificirali, ustanovili podjetje ali vodili podjetje od doma. Torej UTD omogo\u010da ljudem za\u010dutiti ve\u010d mo\u010di in kontrole na hitro spreminjajo\u010dem se trgu dela in zdru\u017eevati delo z drugimi stvarmi v \u017eivljenju.<\/p>\n <\/p>\n VPLIV TEHNOLOGIJE<\/strong><\/p>\n V okviru omenjene \u0161tudije so analizirali tudi vpliv tehnologije na nizko pla\u010dana, nizko zahtevna delovna mesta.<\/strong> To \u00bbfamo\u00ab o izginotju 20 % do 30 % delovnih mest v okviru \u0161tudije ne jemljejo resno. V preteklosti se je izkazala za neresni\u010dno. Izvajalci \u0161tudije menijo, da pri tem ne bo \u0161lo toliko za izginjanje delovnih mest, ampak bolj za spreminjanje narave delovnih aktivnosti<\/strong>.<\/p>\n V obziru bo treba imeti ohranjanje \u010dlovekovega dostojanstva<\/strong>. Ne smemo dovoliti, da \u010dlovek postane su\u017eenj stroja in tehnologije.<\/p>\n Potrebno se bo vpra\u0161ati tudi, na katerih podro\u010djih iti v tehnolo\u0161ke investicije. Razpravljavci v \u0161tudiji ugotavljajo, da pri tem rabimo tudi t.i. javno-zasebna partnerstva. Vloga dr\u017eave je, da podpre inovatorje in izpostavi problemska podro\u010dja, ki naj bi jih re\u0161evali: zelena energija, zdravstvo, nega…<\/p>\n Obenem pa se bo potrebno boriti proti monopolizaciji tovrstne tehnologije<\/strong>. \u00a0Morala bi biti dostopna \u0161ir\u0161im mno\u017eicam in podjetjem. Nevarno je, da tovrstna podjetja postajajo mogo\u010dnej\u0161a od dr\u017eave. In ni dobro, da se politiki ne \u010dutijo dovolj mo\u010dne upreti se korporacijam na nacionalni ali celo na evropski ravni.<\/p>\n Povzel:<\/p>\n Gregor Jus<\/p>\n Svetovalec<\/p>\n Energos d.o.o.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/03\/Neodvisni-delavci.jpg\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/03\/Vpliv-UTD-na-rev\u0161\u010dino.jpg\")
<\/p>\n