{"id":178,"date":"2010-07-07T11:00:00","date_gmt":"2010-07-07T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=178"},"modified":"2017-10-27T07:56:13","modified_gmt":"2017-10-27T05:56:13","slug":"neizprosnost-pohlepa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/neizprosnost-pohlepa\/","title":{"rendered":"NEIZPROSNOST POHLEPA"},"content":{"rendered":"

NEIZPROSNOST POHLEPA<\/span><\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0 <\/em><\/strong>Pravkar ste zaklju\u010dili svojo prvo knjigo Neizprosnost pohlepa. Kaj je po va\u0161em mnenju pravi razlog za nastanek zadnje gospodarske krize?<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

Da, pravkar sem izdala svojo prvo knjigo z naslovom Neizprosnost pohlepa. Nastala je kot kraj\u0161a razli\u010dica magistrskega dela Globalna finan\u010dna kriza – kriza vrednot sodobne dru\u017ebe. Gradivo za magistrsko delo sem zbirala eno leto, saj je bila finan\u010dna kriza v lanskem letu na vrhuncu, njene lovke pa so segale globoko v realni sektor, kjer se je\u00a0 svetovno gospodarstvo zna\u0161lo v spirali upada naro\u010dil in zni\u017eevanju bruto dru\u017ebenega proizvoda ve\u010d kvartalov zaporedoma,\u00a0 kreditnem kr\u010du,\u00a0 brezposelnosti in pri\u010dakovani deflaciji. Teza, ki sem si jo postavila, je bilo vpra\u0161anje,\u00a0 ali je povod za globalno finan\u010dno krizo kriza vrednot. Ali so vrednote v krizi, ali smo dejansko v krizi ljudje, kot posamezniki, ki vplivamo s tem, kakr\u0161ni smo, na to, kar se dogaja\u00a0 na lokalni in globalni ravni.<\/span><\/p>\n

Ocenjujem, da je razlog za krizo odsotnost ob\u010dutka, kdaj ima \u010dlovek ne\u010desa dovolj.\u00a0 V \u010dasu no -limit\u00a0 informacijske tehnologije in inovacij, kjer se transakcije izvajajo v del\u010dku sekunde in so na razpolago instant\u00a0 (op.p. beri izvedeni) nalo\u017ebeni produkti,\u00a0 kjer \u017eivimo\u00a0 v nekem navideznem, virtualnem\u00a0 finan\u010dnem svetu, je hlastanje za dosego blaginje, ki se sicer ponuja na vsakem koraku, a je hkrati\u00a0 zelo zmuzljiva, postalo edini motiv za zadovoljitev \u010dloveka. Blaginja pomeni\u00a0 imeti denar, denar pomeni mo\u010d, mo\u010d pomeni privilegij izbrancev oblikovati svet po njihovih kriterijih, imeti vpliv, biti vsemogo\u010den.\u00a0<\/span><\/p>\n

Ob tem lahko moje besede najlep\u0161e ponazorim z mislijo\u00a0 Dalajlame, ki je v knjigi Etika za\u00a0 novo tiso\u010dletje zapisal: \u201cVendar pa \u010dloveka kopi\u010denje predmetov ne more trajno zadovoljiti. Ljudje si povsod prizadevajo izbolj\u0161ati svoje \u017eivljenje z vsemi mogo\u010dimi sredstvi, a so kljub temu, zlasti prebivalci gospodarsko razvitih dr\u017eav, navkljub vsej njihovi industriji, v nekaterih pogledih manj zadovoljni, manj sre\u010dni. Kar zadeva bogate, jih le malo ve, kako inteligentno uporabiti svoje bogastvo. Tako so obsedeni\u00a0 z idejo, da bi imeli \u0161e ve\u010d, da to postane edina vsebina njihovega \u017eivljenja in v tej zatopljenosti izgubijo sanje o sre\u010di, ki naj bi jo bogastvo omogo\u010dilo. Zato so nenehno vznemirjeni, razpeti med skrbmi, kaj bi utegnilo iti narobe in upanjem po \u0161e ve\u010djem dobi\u010dku. \u010ceprav je navzven videti, da so\u00a0 v svojem udobnem \u017eivljenju dosegli popoln uspeh, pa je za prebivalstvo gospodarsko razvitih\u00a0 dr\u017eav zna\u010dilna visoka stopnja zaskrbljenosti, nezadovoljstva, razo\u010daranja, strahu in depresije in to navkljub materialnemu bogastvu, ki jih obkro\u017ea. Sodobna dru\u017eba obo\u017euje\u00a0 materialni napredek. Pompozna retorika o rasti in ekonomskem razvoju v ljudeh mo\u010dno vzpodbuja tekmovalnost in zavist in domneva je, da je prvi klju\u010d do sre\u010de materialno blagostanje, drugi pa mo\u010d, ki jo podeljuje znanje. Vendar niti obilje, niti znanje samo po sebi ne osre\u010di nikogar.\u00ab<\/span><\/p>\n

Sodobno \u017eivljenje je organizirano tako, da zahteva kar najmanj\u0161o neposredno odvisnost od drugih. Ustvarili smo dru\u017ebo, v kateri je ljudem vedno te\u017ee pokazati osnovno naklonjenost. Namesto ob\u010dutka povezanosti in pripadnosti, ki je tako pomirjujo\u010da zna\u010dilnost manj premo\u017enih, smo pri\u010da visoki stopnji osamljenosti in odtujenosti. O\u010ditno je du\u0161evna razvranost povezana tudi\u00a0 z nara\u0161\u010dajo\u010do zmedo glede moralnih na\u010del in glede samih temeljev morale. Glavna poteza pristne sre\u010de je notranji mir, ki ga do\u017eivljamo ob zavestnem razvijanju skrbi za soljudi. Eden najpomembnej\u0161ih pogojev notranjega miru pa je na\u0161a temeljna naravnanost.\u00a0 Zato si mora \u010dlovek v sodobni, obilja polni dru\u017ebi, ponovno dolo\u010diti svoj cilj.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

2. Kje iskati re\u0161itve za izhod iz krize? Kurativne, predvsem pa preventivne?<\/em><\/strong>\u00a0<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

Krize niso nekaj novega, pojavljajo se skozi zgodovino v razli\u010dnih obdobjih in so\u00a0 razli\u010dnih dimenzij. V\u00a0 zadnjih 250 letih v povpre\u010dju vsakih 10 let. A dogajale so se na obrobju, v dr\u017eavah, ki niso bile globalni igralci. V odvisnih ekonomijah, ki so po krizi postale \u0161e bolj odvisne od finan\u010dne pomo\u010di razvitih.\u00a0 Tokratna je zadela center, sredi\u0161\u010de, torej najbolj razvite dr\u017eave: Ameriko, Japonsko, Evropo in se od tu \u0161irila \u0161e na ostala podro\u010dja. Zakaj? Je zatajil nadzor in regulativa? Gre za na\u010drtovano\u00a0 porazdelitev\u00a0 izgub zaradi prevelike potro\u0161nje in stalnega primanjkljaja (deficita)\u00a0 ZDA na cel svet?\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gre\u00a0 morda\u00a0 za spoznanje, da morajo dr\u017eave, ki ustvarjajo\u00a0 prese\u017eke (suficit), kot so Kitajska, Brazilija, Indija, Rusija, … le te porabiti v svojem okolju za uravnote\u017een razvoj in ve\u010danje socialnih, zdravstvenih in pokojninskih\u00a0 pravic\u00a0 svojih dr\u017eavljanov, ne pa razmi\u0161ljati o oplemenitenju tega denarja v raznih nalo\u017ebah? Vsekakor je preventiva precej bolj\u0161a od kurative.\u00a0 Po to\u010di zvoniti je prepozno.\u00a0 Vendar se vpra\u0161am,\u00a0 ali mora to\u010da ves pridelek uni\u010diti do konca, da se zavemo napak in da se iz njih nekaj nau\u010dimo.\u00a0 \u010ce je tako, upam,\u00a0 da je bila tokratna kriza, dovolj dolga in dovolj globoka, da se bomo iz nje kaj nau\u010dili in da bomo ravnali druga\u010de. Namre\u010d, danes je svet bolj kot kdajkoli prej povezan.\u00a0 Je globalna vas. Zato zavedanje o tem, da z neodgovornim ravnanjem ru\u0161imo tudi lasten svet, ne bo odve\u010d.\u00a0 \u00a0<\/del><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

3.\u00a0\u00a0 <\/em><\/strong>Govorite tudi o krizi vodenja. Kak\u0161ni so va\u0161i napotki mened\u017eerjem in podjetnikom, kako naj v bodo\u010de pristopajo do svojih zaposlenih, s kak\u0161nimi pristopi in vodstvenimi stili jih bodo lahko motivirali in zadr\u017eali v podjetju?<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

Kriza vodenja izhaja iz\u00a0 razdvojenosti\u00a0 v nas samih.\u00a0\u00a0 To\u00a0 misel najbolje\u00a0 ponazorim s\u00a0 besedami guruja\u00a0 managementa \u00a0Petra\u00a0 Druckerja, ki\u00a0 pravi: \u00bbVsako jutro se poglejte v ogledalo, ko se brijete ali\u00a0 \u0161minkate.\u00a0 Vpra\u0161ajte se, ali\u00a0 ho\u010dete biti res tak\u0161ni, kot se vidite v zrcalu. Ali ho\u010dete videti tak\u0161ne vrste\u00a0 \u010dloveka, kot ste ga videli? Morda vas je sram. Ali se ne po\u010dutite prav dobro, ko sekate ovinke ali pa ne dr\u017eite obljub ali pa podkupujete, ker mislite le na kratkoro\u010dne koristi? Ali ste tak \u010dlovek?\u00a0 To je preizkus z ogledalom, ki je pomemben zato, ker ljudi v svoji organizaciji ne morete slepiti, saj vas bodo spregledali. \u010ce dajete napa\u010den zgled, sporo\u010date napa\u010dne signale in pokvarili boste celotno organizacijo. Vodenje se za\u010denja z glavnimi prednostmi, ki jih podjetje ima: za\u010dne se s tem, da znate voditi in obvladovati sebe in da dajete dober zgled.\u00a0 To je najpomembnej\u0161e.\u00ab\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n

Zato, bodi, kar si! Bodi pristen, docela zanesljiv, brezpogojen.\u00a0 Bodi avtenti\u010den.\u00a0 Kot \u010dlovek in\u00a0 kot vodja. Zaupaj v \u010dloveka, sodelavca, saj brez zaupanja ni odgovornosti.\u00a0 Ta ugotovitev velja tako med dvema \u010dlovekoma kot za celotno dru\u017ebo.\u00a0 Osnova zaupanje je po\u0161tenost, ena glavnih\u00a0 potez po\u0161tenosti pa je zanesljivost.\u00a0 \u00bbZanesljiv pa je tisti, ki dr\u017ei besedo, ki je zmeraj enak, ki se ne spreneveda, kadar bi moral govoriti resnico\u00ab, pravi Anton Trstenjak.\u00a0<\/span><\/p>\n

Odprtost, zaupanje,\u00a0 integriteta, pohvala, ob\u010dutek,\u00a0 da si pomemben, nepogre\u0161ljiv\u00a0 del celote, pozitivna kritika, so klju\u010dni motivatorji zaposlenih.\u00a0 In predvsem win win situacija v vsakem\u00a0 trenutku.\u00a0 Odprta vrata nadrejenih za probleme sodelavcev. In\u00a0 nenazadnje, \u010dim bolj splo\u0161\u010deno, horizontalno,\u00a0 neposredno vodenje.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

4. Banka je institucija, kateri ljudje zaupamo svoje prihranke, temelji na zaupanju ljudi. Kako vi kot bankirka vidite, da bi po tej krizi vodje, podjetniki, prodajniki \u0161e lahko vplivali na zaupanje ljudi, svojih zaposlenih oz. strank ali partnerjev? Kako ponovno ustvariti oz. pridobiti to izgubljeno zaupanje?<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n

Banka je tradicionalno konzervativna denarna institucija.\u00a0 Je finan\u010dni posrednik med tistimi dele\u017eniki, ki imajo prese\u017eke, torej\u00a0 prihranke\u00a0 in tistimi, ki\u00a0 ta sredstva\u00a0 potrebujejo.\u00a0 Za \u010das uporabe teh sredstev so eni pripravljeni pla\u010dati obresti, drugi pa jih s posojanjem zaslu\u017eijo. Od\u00a0 nekdaj velja, da so banke zaupanja vredne\u00a0 institucije in da je\u00a0 vse, kar se v njih dogaja, strogo varovana ban\u010dna skrivnost. Izguba zaupanja vodi v izgubo ugleda. In glede na dogodke preteklih treh let,\u00a0 stoji\u00a0 ban\u010dni\u0161tvo, predvsem\u00a0 investicijsko, na zelo trhlih nogah. Primeri goljufij, Ponzi piramidni sistem, prikrojevanje bilanc,\u00a0 odprodaja tvegane aktive bank posrednikom\u00a0 preko listinjenja,\u00a0 neeeti\u010dno\u00a0 izpla\u010devanje visokih dobi\u010dkov posameznikom, ki presegajo letni nivo pla\u010d za nekajkrat,… vse to vodi v izgubo ugleda. Ki je samomor za banko in pomeni njen\u00a0 propad.\u00a0 Tveganje ugleda je eno izmed najpomembnej\u0161ih tveganj ban\u010dnega poslovanja, saj sta ugled banke in z njim povezano zaupanje dele\u017enikov klju\u010dnega pomena za njen dolgoro\u010dni razvoj.<\/span><\/p>\n

Banka Slovenije\u00a0 definira tveganje ugleda kot tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Gre za nemerljivo ali te\u017eko merljivo tveganje, ki mu je potrebno posvetiti ve\u010djo pozornost pri upravljanju, predvsem zaradi vse hitrej\u0161ih\u00a0 tehnolo\u0161kih sprememb in inovacij, vse ve\u010dje globalne konkurence,\u00a0 zaostrenih pogojev poslovanja na finan\u010dnih trgih ter pogoste in korenite spremembe regulativnega okolja. Velikost izpostavljenosti tveganju ugleda je odvisna od podobe oziroma mnenja, ki ga imajo o banki njeni dele\u017eniki. Tveganje ugleda\u00a0 banko izpostavlja nevarnosti zmanj\u0161anja donosnosti (npr. zmanj\u0161anje prihodkov zaradi izgube strank, pove\u010danje stro\u0161kov zaradi ravnanj pogodbenih strank in regulatornih organov, podra\u017eitve virov financiranja,\u2026), poslab\u0161anja likvidnostnega polo\u017eaja\u00a0 ali celo ogrozi njeno solventnost in se\u00a0 nana\u0161a na zelo \u0161irok spekter oseb, ki so povezane s poslovanjem banke; obstoje\u010de in potencialne stranke, poslovni partnerji (dobavitelji, revizijske hi\u0161e, bonitetne institucije,\u2026), nalo\u017ebeniki (lastniki in upniki)\u00a0 in regulatorne institucije. Ravnanje banke vpliva na njeno podobo pri teh subjektih, prav tako pa je ravnanje teh subjektov lahko vzrok za nastanek tveganja (prikrivanje izvora denarja, neeti\u010dno ravnanje lastnikov, \u2026).\u00a0<\/span><\/p>\n

Po mnenju K. Rogoffa je obnova zaupanja koristna in pomembna, a v bistvu potrebuje svet\u00a0 celovit sistem pravne ureditve svetovnega finan\u010dnega sistema in sistema upravljanja, ki si bo zaslu\u017eil na\u0161e zaupanje.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

5. V \u010dem so slovenska podjetja in njeni mened\u017eerji bolj\u0161i in v \u010dem slab\u0161i od tujih pri iskanju izhoda iz krize? Kje vidite na\u0161e prednosti in slabosti?<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n

Slovenija je majhna ekonomija in v prete\u017eni meri izpostavljena dogajanjem okoli nje, predvsem v Evropski uniji, ki je najve\u010dja partnerica slovenskih\u00a0 podjetij. Ni\u00a0 osamljen oto\u010dek, ki bi bil samozadosten in bi bil imun dogajanjem, torej se tudi\u00a0 finan\u010dni krizi ni mogla izogniti. Moja ocena je,\u00a0 da je Slovenija sledilec ukrepov EU, da smo\u00a0 bili v marsikateri potezi\u00a0 preve\u010d previdni in smo predolgo \u010dakali na neko soglasje od zunaj, medtem ko so veliki igralci enostavno stvar izpeljali\u00a0 brez \u0161ir\u0161ega konsenza (npr. intervencija Nem\u010dije, Francije, Italije\u00a0 avtomobilski industriji,\u2026) in\u00a0 v nasprotju z 87. \u010dlenom pogodbe o ustanovitvi ES o dr\u017eavni pomo\u010di,\u00a0 ki govori, da razen \u010de pogodba ne dolo\u010da druga\u010de, je pomo\u010d, ki jo dodeli dr\u017eava\u00a0 \u010dlanica ali kakr\u0161na koli vrsta pomo\u010di iz dr\u017eavnih sredstev, ki izkrivlja\u00a0 ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dejanji prednosti\u00a0 posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdru\u017eljiva s skupnim trgom, kolikor prizadane trgovino med dr\u017eavami \u010dlanicami.\u00a0 Podobna je situacija z zavezami v Paktu za stabilnost in rast.<\/span><\/p>\n

Torej, s tem sem posredno\u00a0 odgovorila na va\u0161e vpra\u0161anje. Smo del nekega sistema, ki se ravna po sprejetih pravilih, ki mu po eni strani onemogo\u010dajo oziroma prepre\u010dujejo tiste\u00a0 odlo\u010ditve,\u00a0 ki bi bile izven konteksta neke skupne politike, po drugi strani pa smo bili prav zaradi tega za\u0161\u010diteni, saj je navezava na Evro Sloveniji prinesla\u00a0 potrebno stabilnost\u00a0 in trdnost, saj\u00a0 kriza\u00a0 ni dramati\u010dno posegla\u00a0 v na\u0161e okolje v primerjavi z nekaterimi drugimi dr\u017eavami (Islandija, Gr\u010dija,\u00a0 Latvija,\u00a0 Irska, Velika Britanija, \u0160panija, Portugalska, \u2026).<\/span><\/p>\n

Slovenski managerji v tem pogledu niso prav ni\u010d druga\u010dni od tujih.\u00a0 Imamo enake dileme in enake razmisleke, le da je za nami kratko obdobje lastne dr\u017eave in s tem lastne, unikatne\u00a0 poti v demokrati\u010dno dru\u017ebo, ki jo \u0161ele gradimo. Tranzicija in z njo lastninjenje\u00a0 je zahtevalo svoje \u017ertve in prineslo nove, doma\u010de\u00a0 zmagovalce, ki jih Slovenci zaradi izjemne negativne\u00a0 konotacije v javnosti, sproducirane\u00a0 s strani rumenih medijev in nekaj\u00a0 odmevnih\u00a0 primerov, ki so \u0161li \u010dez rob,\u00a0 nismo\u00a0 sprejeli\u00a0 kot prilo\u017enost, kot temelj za bolj\u0161o materialno podlago za ve\u010danje socialnih pravic in enakomernej\u0161o dru\u017ebo, ki bo morala slediti tej prvi fazi (vzor nordijski model).\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

6. Kje pa vidite glavne prilo\u017enosti za uspe\u0161no prihodnje delovanje slovenskih podjetij v svetovnem merilu? Katere so tiste dejavnosti, kamor se moramo usmeriti in kjer lahko ustvarjamo (naj)vi\u0161jo dodano vrednost v prihodnosti?<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n

Glavne prilo\u017enosti\u00a0 za prihodnje delovanje slovenskih podjetij vidim predvsem v odprtosti dru\u017ebe, ki bo pripravljena postati multikulturna z vsemi prednostmi in slabostmi, ki jih le ta prina\u0161a s seboj.\u00a0 Odpreti se znanju, ki obstaja izven meja Slovenije, biti oaza varnosti in kvalitetnega, udobnega\u00a0 \u017eivljenja v zelenem in \u010distem okolju,\u00a0 uvr\u0161\u010dena v tako \u010dudovito okolje\u00a0 slovenskih gora in morja ter preko letali\u0161\u010da in\u00a0 \u017eeleznice\u00a0 dosegljiva\u00a0 znanstvenikom, strokovnjakom, gospodarstvenikom in\u00a0 popotnikom\u00a0 celega sveta. Vse to kli\u010de po tem, da bi lahko\u00a0 postali druga \u201c\u0160vica\u201d.\u00a0 Razen \u010de, \u2026<\/span><\/p>\n

To misel naj spet\u00a0 zaklju\u010dim z besedami nekoga, ki je pametnej\u0161i od mene in pravi takole:<\/span><\/p>\n

\u201cDomi\u0161ljija je pomembnej\u0161a od znanja. Vendar problemov, ki smo jih ustvarili, ne moremo re\u0161iti na isti stopnji razmi\u0161ljanja, na kateri smo bili, ko smo jih ustvarjali!\u201d (Albert Einstein)<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

In \u0161e povabilo k razmisleku.<\/strong><\/span><\/p>\n

Analitiki \u0161e vedno merijo dru\u017ebo po klasi\u010dnih gospodarskih in\u00a0 socialnih statistikah: razmerju med\u00a0 primanjkljajem in BDP, stopnji brezposelnosti, stopnji\u00a0 pismenosti,\u2026<\/span><\/p>\n

Obstaja pa \u0161e ena zelo pomembna statistika, ki je te\u017eko izmerljiva; to je statistika o tem, ali ima dru\u017eba ve\u010d sanj ali ve\u010d spominov.\u00a0 Ve\u010d ko ima dru\u017eba sanj, bolj gleda v prihodnost.<\/span><\/p>\n

Dru\u017eba s pozitivnimi sanjami, takimi, ki potrjujejo \u017eivljenje, je dru\u017eba napredka in dru\u017eba pre\u017eivetja.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Ga. Hermina, najlep\u0161a hvala za to, da ste z nami delili va\u0161a odprta in poglobljena razmi\u0161ljanja o vrednotah, svetovni krizi, trendih in na\u0161ih prihodnjih usmeritvah.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Janez \u017dezlina<\/span><\/p>\n

janez.zezlina@energos-svetovanje.si<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

NEIZPROSNOST POHLEPA \u00a0 1.\u00a0\u00a0 Pravkar ste zaklju\u010dili svojo prvo knjigo Neizprosnost pohlepa. Kaj je po va\u0161em mnenju pravi razlog za nastanek zadnje gospodarske krize? Da, pravkar sem izdala svojo prvo knjigo z naslovom Neizprosnost pohlepa. Nastala je kot kraj\u0161a razli\u010dica magistrskega dela Globalna finan\u010dna kriza – kriza vrednot sodobne dru\u017ebe. Gradivo za magistrsko delo sem […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":733,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=178"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1334,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178\/revisions\/1334"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/733"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=178"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=178"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=178"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}