Boston Consulting Group je pred kratkim izvedla \u0161tudijo, ki se je osredoto\u010dila na globalno raziskavo ve\u010d kot 750 vodij proizvodnje iz vodilnih podjetij v treh industrijskih sektorjih:<\/strong> avtomobilski industriji, industriji in\u017eenirskih izdelkov in procesni industriji.<\/strong><\/p>\n Cilji so bili opredelitev vizije za tovarno prihodnosti leta 2030, ocena koristi in formiranje na\u010drta za implementacijo<\/strong>. Na projektu je sodeloval tudi raziskovalni partner Laboratorij za strojno opremo in proizvodno in\u017eenirstvo na Univerzi RWTH Aachen.<\/p>\n Ugotovili so, da imajo industrijska podjetja visoke ambicije za izbolj\u0161anje svojih tovarn \u2013 kar 85% vpra\u0161anih meni, da lahko profitirajo z implementiranjem elementov tovarne prihodnosti.<\/strong> Izgleda pa, da jim manjka zagona. Od anketirancev jih je 74% izjavilo, da je njihovo podjetje implementiralo ali namerava (v naslednjih petih letih) implementirati elemente tovarne prihodnosti, le 25% pa jih je izjavilo, da so dosegli zastavljene cilje v lanskem letu. Poleg tega so v raziskavi ugotovili, da so nem\u0161ka podjetja najbolj napredna: <\/strong>47% vpra\u0161anih je izjavilo, da so razvili prve koncepte tovarne prihodnosti. Toda tudi med nem\u0161kimi podjetji jih je pribli\u017eno 1\/5 izjavilo, da \u0161e niso pripravljeni uvesti omenjenih tehnologij.<\/p>\n V raziskavi so analizirali tudi, kak\u0161ni bodo vplivi na stro\u0161ke pretvorbe in proizvodnje deset let po za\u010detku implementacije.<\/strong> Ugotovili so, da se bodo skupni stro\u0161ki pretvorbe zmanj\u0161ali za do 40% (glej sliko 1). Celotni proizvodni stro\u0161ki se bodo zmanj\u0161ali za do 20%, odvisno od materialnih stro\u0161kov. Proizvajalci bodo tudi izkoristili prednosti ve\u010dje fleksibilnosti, kakovosti, hitrosti in varnosti. V desetletnem obdobju bodo kumulativne investicije podjetja za uresni\u010ditev teh koristi zna\u0161ale 13% do 19% letnih prihodkov.<\/p>\n Slika 1: Tovarna prihodnosti prina\u0161a vi\u0161jo u\u010dinkovitost proizvodnje<\/p>\n V tem poro\u010dilu se osredoto\u010damo na dobavitelje avtomobilov in proizvajalce originalne opreme oz. OEM-je<\/strong>. V zadnjih desetletjih so bila tak\u0161na podjetja vodilna pri implementaciji inovacij za izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti v proizvodnji. Njihova prvotna prizadevanja za implementacijo tovarne prihodnosti pomagajo ponazoriti primere uporabe in prilo\u017enosti za izbolj\u0161ave ter slu\u017eiti kot model za druge industrijske proizvajalce. <\/strong><\/p>\n <\/p>\n KAJ JE TOVARNA PRIHODNOSTI?<\/strong><\/p>\n Tovarna prihodnosti je vizija, kako naj bi proizvajalci vi\u0161ali nivo proizvodnje z izbolj\u0161avami na treh podro\u010djih:<\/p>\n V nadaljevanju prispevka razpravljamo o elementih teh podro\u010dij, in obravnavamo primere, ki ponazarjajo, kako vodilni dobavitelji avtomobilov in OEM-ji testirajo nove koncepte.<\/p>\n <\/p>\n STRUKTURA TOVARNE<\/strong><\/p>\n Struktura tovarne prihodnosti ima bolj pro\u017een, ve\u010dsmerni layout, z modularno postavitvijo linije in okoljsko trajnostnimi proizvodnimi procesi<\/strong>. Anketiranci iz avtomobilske industrije pri\u010dakujejo, da bo struktura tovarne pomembna v tovarni prihodnosti: 86% jih meni, da bo ta kategorija zelo pomembna leta 2030, v primerjavi s 43%, ki menijo, da je pomembna \u017ee danes.<\/p>\n <\/p>\n DIGITALIZACIJA TOVARNE<\/strong><\/p>\n Proizvajalci v vedno ve\u010dji meri uporabljajo digitalne tehnologije.<\/strong> 70% od anketirancev iz avtomobilske industrije je izjavilo, da bi bila digitalizacija tovarn zelo pomembna leta 2030, v primerjavi s 13%, ki menijo, da je ta pomembna \u017ee danes. Podjetja uvajajo pametnej\u0161o avtomatizacijo in spodbujajo u\u010dinkovitost na razli\u010dne na\u010dine:<\/p>\n <\/p>\n PROCESI TOVARNE<\/strong><\/p>\n Proizvajalci z uporabo novih digitalnih tehnologij postavljajo “Lean” mened\u017ement na vi\u0161jo raven in izkori\u0161\u010dajo njen polni potencial.<\/strong> Rezultati raziskave ka\u017eejo, da bo optimizacija proizvodnih procesov v prihodnosti \u0161e pomembnej\u0161a: 97% anketirancev iz avtomobilske industrije meni, da bo \u00bbLean\u00ab mened\u017ement zelo pomemben v letu 2030, v primerjavi s 70%, ki so mnenja, da je le-ta pomemben \u017ee danes. Dva klju\u010dna elementa “Lean” mened\u017ementa, ki jih digitalne tehnologije \u0161e dodatno krepijo, sta osredoto\u010denost na kupca in stalne izbolj\u0161ave.<\/strong><\/p>\n Osredoto\u010denost na kupca<\/strong>. Proizvajalci izbolj\u0161ujejo razumevanje potreb strank, na primer z uporabo analitike velikih baz podatkov, da pridobijo vpogled v to, kako kupci uporabljajo izdelke. Podjetja po drugi strani uporabljajo te izku\u0161nje kupcev za izbolj\u0161anje dizajna izdelkov in proizvodnih procesov. Podjetja tudi planirajo uporabo novih tehnologij, ki kupcu omogo\u010dajo podati zahteve in \u017eelje glede proizvodnje njihovega vozila. Po podatkih dru\u017ebe Daimler bodo kupci lahko zahtevali “last-minute” spremembe , kot je sprememba barve vozila, medtem ko je le-ta na poti do lakirnice.<\/p>\n Stalne izbolj\u0161ave.<\/strong> Proizvajalci uporabljajo vrsto novih tehnologij za izvedbo ve\u010d delovnih operacij dodajanja vrednosti in za stalne izbolj\u0161ave proizvodnih procesov. Bosch je implementiral programsko opremo, ki analizira podatke o izdelavi injektorjev goriva. Program izvaja monitoring procesa in prepoznava trende. Operaterjem avtomatsko posreduje informacije o odstopanjih, kar jim omogo\u010da ustrezne izbolj\u0161ave procesa.<\/p>\n <\/p>\n POPOLNOMA INTEGRIRANA VERIGA VREDNOSTI<\/strong><\/p>\n V tovarni prihodnosti bo veriga vrednosti<\/strong> \u00a0(sestavljena iz dobaviteljev; izdelave komponent; stiskalnica, karoserija in lakirnica; kon\u010dne monta\u017ee; in kupca) v celoti integrirana<\/strong>, kar bo zameglilo tradicionalne meje (glej sliko 2).<\/p>\n Skozi celotno verigo vrednosti bodo celoviti integrirani informacijski sistemi z vsemi razpolo\u017eljivimi potrebnimi proizvodnimi podatki znatno olaj\u0161ali proizvodnjo<\/strong>. V podjetju bo to povezovanje okrepilo povezave med R & R, proizvodnjo, prodajo in drugimi poslovnimi funkcijami. Na primer, Continental Tire je pospe\u0161il testiranje izdelkov s formiranjem raziskovalno proizvodnega obrata, v katerem so vsi stroji popolnoma integrirani s senzorskimi sistemi in programsko opremo. Tovrstna integracija bo mogo\u010da tudi zunaj meja podjetja, kar ustvarja hitre povezave z dobavitelji in strankami. OEM Stiskalnica bo na primer lahko prilagodila parametre stiskanja za dolo\u010deno tuljavo na podlagi podatkov, ki jih zagotovi dobavitelj. Stranke bodo lahko spremljale proizvodnjo svojega vozila in zahtevale “last-minute” spremembe. Od avto-moto anketirancev jih je 87% izjavilo, da bodo integrirane verige vrednosti relevantne leta 2030. Ti anketiranci so v veliki meri prepoznali koristi: zmanj\u0161anje stro\u0161kov, bolj fleksibilna proizvodnja, vi\u0161ja kakovost in hitrost proizvodnje.<\/strong><\/p>\n Slika 2: Popolnoma integrirana tovarna<\/p>\n Za vsak proizvodni obrat v tej integrirani verigi vrednosti so avto-moto anketiranci posredovali vpogled v tisto, kar menijo, da bodo najpomembnej\u0161i elementi v dimenzijah strukture, digitalizacije in procesov tovarne (glej sliko 3).<\/p>\n Slika 3: Klju\u010dni elementi v verigi vrednosti<\/p>\n <\/p>\n Proizvodnja sestavnih delov<\/strong><\/p>\n Proizvajalci komponent bodo imeli koristi zaradi ve\u010dje pro\u017enosti in izbolj\u0161anih delovnih pogojev. Na primer, 80% avto-moto anketirancev je poudarilo pomen decentraliziranega krmiljenja proizvodnje in zlasti avtomatske nastavitve strojnih parametrov v tovarni leta 2030<\/strong>. Skoraj vsi anketiranci so opozorili na izbolj\u0161ave fleksibilnosti, ki se trenutno pojavljajo zaradi komunikacije med stroji in izdelki. Pri izdelavi odmi\u010dnih gredi ThyssenKrupp vsakemu kosu dodeli kodo Data Matrix, ki vsebuje podatke o izdelku. Proizvajalni stroji pregledajo vsako kodo odmi\u010dne gredi in izvedejo ustrezne prilagoditve parametrov pred izvedbo proizvodnih nalog. Poleg tega je ve\u010d kot 70% anketirancev opozorilo, da bo 3D tisk pomemben pri proizvodnji sestavnih delov leta 2030. Glavna uporaba 3D tiska danes ni samo izdelava prototipov, temve\u010d tudi tiskanje orodij in rezervnih delov.<\/p>\n Stiskalnica<\/strong><\/p>\n Stiskalnica bo imela koristi od izbolj\u0161ane u\u010dinkovitosti opreme. Od avto-moto anketirancev jih je 93% izpostavilo pomembnost prediktivnega vzdr\u017eevanja <\/strong>leta 2030. Pravzaprav je ve\u010dina anketirancev \u017ee implementirala prediktivno vzdr\u017eevanje. Schuler je razvil robote, ki ne samo premikajo sestavne dele vzdol\u017e linije stiskalnice, ampak tudi spremljajo stanje sestavnih delov in signalizirajo delavcem, \u010de je potrebna zamenjava. Fraunhofer IWU raziskuje, kako stiskalnici omogo\u010diti ukrepanje glede na prejete informacije o specifi\u010dnih zna\u010dilnostih surovin. Pri\u010dakuje se, da bo energetska u\u010dinkovitost aktualna leta 2030 po mnenju 85% vpra\u0161anih. \u0160koda Auto uvaja stiskalne linije, ki porabijo do 15% manj energije v primerjavi s konvencionalnimi sistemi.<\/p>\n Karoserije<\/strong><\/p>\n Avtomobilska podjetja uvajajo nove tehnologije za spodbujanje ve\u010dje fleksibilnosti v proizvodnji karoserij. Ve\u010d kot 80% avto-moto anketirancev je dejalo, da bodo pametni roboti in proizvodne simulacije pomembni v proizvodnji karoserij<\/strong> leta 2030. Trenutno proizvajalci avtomobilov \u017ee uporabljajo pametne robote, ki komunicirajo s karoserijo in prilagajajo svoje aktivnosti kot odgovor na prejete informacije, medtem ko simulacije pomagajo pri na\u010drtovanju in konfiguraciji layouta obrata. Za proizvodnjo karoserij za Jeep Wrangler, sta Kuka in Microsoft razvila inteligentni sistem, ki ne samo povezuje vse robote, ampak tudi spremlja njihovo stanje obrabe. Magna je uvedla simulacijski program, razvit s strani Siemensa, ki olaj\u0161a digitalno na\u010drtovanje in simulira proizvodnjo karoserij z interakcijo do \u0161estih robotov.<\/p>\n Lakirnica<\/strong><\/p>\n Lakirnica bo imela koristi od tehnologij, ki izbolj\u0161ujejo energetsko u\u010dinkovitost in kakovost barvanja\/lakiranja. Od avto-moto anketirancev jih je ve\u010d kot tri \u010detrt izjavilo, da bo energetska u\u010dinkovitost lakirnic pomembna<\/strong> leta 2030. Npr. Porsche v tovarni v Leipzigu trenutno uporablja odpadno toploto iz bli\u017enje elektrarne na biomaso, da zagotovlja oglji\u010dno nevtralno oskrbo kar do 80% toplotnih potreb lakirnice. Skoraj tri \u010detrt avto-moto anketirancev ugotavlja, da bosta v prihodnje pomembni podatkovne baze in analitika<\/strong>. Ve\u010dina avtomobilskih podjetij je \u017ee za\u010dela uporabljati velike podatkovne baze v lakirnici. Cilj je analizirati podatke in identificirati dejavnike, ki povzro\u010dajo odstopanja v procesu lakiranja in s tem izbolj\u0161ati kakovost.<\/p>\n Kon\u010dna monta\u017ea<\/strong><\/p>\n Kon\u010dna monta\u017ea bo imela najve\u010d koristi od bolj fleksibilnega, ve\u010dsmernega layouta. Avtomobilska podjetja bodo vse pogosteje ponujala ve\u010d modelov avtomobilov, da bi zadovoljila vi\u0161ja pri\u010dakovanja kupcev in vladne predpise; ve\u010dsmerni layout bo omogo\u010dil proizvodnjo \u0161ir\u0161e palete proizvodov ob ohranjanju visoke proizvodne zmogljivosti. Ve\u010d kot 90% avto-moto anketirancev pri\u010dakuje, da bo modularna postavitev linije aktualna<\/strong> pri kon\u010dni monta\u017ei leta 2030, pri \u010demer bo fleksibilna in stro\u0161kovno u\u010dinkovita zamenjava linijskih elementov \u0161e posebej pomembna<\/strong>. Npr. Toyota uvaja manj\u0161e in bolj pro\u017ene linije, kar vodi do manj\u0161ih nalo\u017eb v linijo. 85% anketirancev je navedlo pomen pametnih robotov na kon\u010dni monta\u017ei<\/strong>. Podjetja upajo na napredek v robotiki, ki bi napravam omogo\u010dil prevzem nalog, ki zahtevajo visoko natan\u010dnost. In ve\u010d kot 75% anketirancev je opozorilo, da bo v prihodnje pomembna digitalizacija logistike.<\/strong> Slednjo lahko apliciramo, na primer, za avtomatsko oskrbovanje delovnih mest s predsestavljenimi deli.<\/p>\n Kar zadeva procese tovarne, bodo v celotni verigi vrednosti leta 2030 pomembni “Lean” principi. <\/strong>Dve tretjini avto-moto anketirancev pri\u010dakujejo, da bodo nove tehnologije okrepile \u00bbLean\u00ab mened\u017ement in stalne izbolj\u0161ave proizvodnih procesov<\/strong>. Uporaba proizvodnih simulacij<\/strong>, na primer, bo proizvajalcem omogo\u010dila izbolj\u0161ati vle\u010dni princip proizvodnje, s \u010dimer se bodo zmanj\u0161ali \u010dasi \u010dakanja in medfazne zaloge. Pove\u010dana resni\u010dnost (na primer pametna o\u010dala) bo s prikazovanjem operativnih postopkov v pomo\u010d operaterjem pri izvajanju monta\u017enih in vzdr\u017eevalnih del<\/strong>. Z analiziranjem proizvodnih podatkov z naprednimi algoritmi za podatkovne baze bodo proizvajalci dobili precej bolj\u0161i pregled vsakega proizvodnega koraka, kar jim bo omogo\u010dilo kontinuirano izbolj\u0161evanje proizvodnih procesov. Samo 7% avto-moto anketirancev pri\u010dakuje, da bodo nove tehnologije povzro\u010dile zastarelost “Lean” mened\u017ementa.<\/p>\n <\/p>\n TRIJE KATALIZATORJI<\/strong><\/p>\n Za uresni\u010ditev vizije tovarne prihodnosti morajo proizvajalci avtomobilov obravnavati teme, povezane s tremi dejavniki:<\/p>\n Podjetja morajo strategijo tovarne prihodnosti postaviti kot sestavni del strategije in prilagoditi svoje stile vodenja novim na\u010dinom dela.<\/strong> Proizvajalci se morajo osredoto\u010diti tudi na izgradnjo delovne sile z novimi ve\u0161\u010dinami, potrebnimi za izvajanje tehnolo\u0161ko usmerjenih proizvodnih nalog. Kon\u010dno morajo podjetja vzpostaviti IT infrastrukturo, ki podpira povezljivost v celotni verigi vrednosti ob zagotavljanju varnosti podatkov.<\/p>\n Proizvajalci morajo vklju\u010diti strategijo implementiranja tovarne prihodnosti kot element celotne strategije podjetja in vzpostaviti organizacijske strukture, ki spodbujajo rigorozno upravljanje. 35% od avto-moto anketirancev vidi probleme organizacije kot velik izziv. Podjetja morajo obravnavati tri organizacijske zahteve:<\/p>\n Strategija in plan.<\/strong> Strategijo implementacije tovarne prihodnosti je treba zasidrati v prevladujo\u010do strategijo podjetja. Pribli\u017eno tretjina avto-moto anketirancev vidi strategijo tovarne prihodnosti kot velik izziv. Mnogim podjetjem manjka strate\u0161ka vizija za vodenje strukturiranega procesa implementacije.<\/p>\n Upravljanje.<\/strong> Za uresni\u010ditev svoje vizije morajo proizvajalci vzpostaviti organizacijske strukture (kot so jasne odgovornosti za usmerjanje in usklajevanje vseh prizadevanj, povezanih s tovarno prihodnosti) in opredeliti potrebne procese za pretvorbo strategije tovarne prihodnosti v aktivnosti implementacije. Pribli\u017eno tretjina vpra\u0161anih iz avtomobilske industrije vidi upravljanje kot velik izziv, pri \u010demer so glavna vpra\u0161anja pomanjkanje komunikacije med oddelki, nejasne odgovornosti in nezadostni anga\u017ema uprave.<\/p>\n Novi stili vodenja<\/strong>. Avto-moto anketiranci pravijo, da bo v tovarni prihodnosti stil svetovalnega vodenja bolj pomemben<\/strong>, medtem ko bo avtoritarni stil manj aktualen. Transformacijsko in skupinsko usmerjeno vodenje bo prav tako pridobilo na pomenu.<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u010ceprav bo \u0161ir\u0161a uporaba robotike in ra\u010dunalni\u0161tva zmanj\u0161ala \u0161tevilo delovnih mest v proizvodnji, se bo \u0161tevilo delovnih mest, ki zahtevajo znanje na podro\u010dju IT in podatkovne znanosti pove\u010dalo.<\/strong> Pribli\u017eno 50% vpra\u0161anih iz avtomobilske industrije je izjavilo, da pri\u010dakujejo, da bodo zaposlovali ve\u010d delavcev z IT znanji, pribli\u017eno 25% pa jih pri\u010dakuje, da se bo \u0161tevilo zaposlenih v IT pove\u010dalo za ve\u010d kot 10%. (glej sliko 4) Pribli\u017eno tretjina anketirancev pri\u010dakuje, da bo potrebovala ve\u010d delavcev s kompetencami na podro\u010dju vzdr\u017eevanja in nadzora kakovosti, medtem ko jih pribli\u017eno 25% pri\u010dakuje, da bodo potrebovali ljudi z znanji na\u010drtovanja proizvodnje in logistike.<\/p>\n Slika 4: Prihodnje potrebe po delavcih glede na znanja<\/p>\n Ob spoznanju, da morajo svojo delovno silo prilagoditi tovarni prihodnosti, 38% avto-moto anketirancev vidi usposobljenost zaposlenih kot glavni oz. “ogromen” izziv (glej sliko 5). Da bi podjetja zagotovila ustrezen razvoj delovne sile, se morajo fokusirati na krepitev tehni\u010dnih in socialnih kompetenc. Prav tako morajo uvesti nove pristope za usposabljanje svojih zaposlenih in zagotoviti, da so ustrezna znanja osvojena.<\/strong><\/p>\n Slika 5: Pomembnost prilagajanja kompetentnosti zaposlenih<\/p>\n Tehni\u010dne kompetence.<\/strong> Proizvajalci se morajo mo\u010dno osredoto\u010diti na tehni\u010dna znanja in izku\u0161nje pri izobra\u017eevanju ali zaposlovanju delavcev. Anketiranci v avtomobilski industriji pri\u010dakujejo, da bodo kompetence na podro\u010djih IT, elektronika in mehatronika bolj relevantne leta 2030, \u010disto strojni\u0161ke spretnosti pa bodo manj pomembne.<\/p>\n Socialne kompetence.<\/strong> Hitrost sprememb v tovarni prihodnosti pomeni, da morajo biti delavci pripravljeni stalno u\u010diti se novih znanj in spretnosti. Namesto izvajanja primarno ponavljajo\u010dih se nalog, bodo pogosto pozvani k re\u0161evanju problemov kot \u010dlani interdisciplinarnih timov. Ve\u010d kot 90% avto-moto anketirancev vidi vsako od \u0161tirih klju\u010dnih socialnih kompetenc \u00a0(u\u010dna kapaciteta, timsko delo, odgovornost in re\u0161evanje problemov) kot aktualno za leto 2030.<\/p>\n Treningi in usposabljanja.<\/strong> Proizvajalci ne morejo pri\u010dakovati, da bodo delavci sami pridobili potrebne tehni\u010dne in socialne kompetence. Za uspe\u0161en prehod v tovarno prihodnosti morajo proizvajalci razviti pristop do delavcev, udele\u017eenih na treningih in usposabljanjih. Ve\u010dina avto-moto anketirancev v na\u0161i anketi (53%) je navedla nadaljnje usposabljanje zaposlenih kot glavno pot do izgradnje potrebnih znanj. Znatno manj jih je omenilo pridobivanje novih zaposlenih (29%) ali prekvalifikacija (18%).<\/p>\n U\u010denje preko tehnologije.<\/strong> Nova generacija delavcev si \u017eeli mo\u017enosti usposabljanja, ki omogo\u010dajo fleksibilnost glede na to, kje in kdaj so na voljo navodila. Programi lastnega u\u010denja na mobilnih napravah so najprimernej\u0161i na\u010din za pridobivanje informacij, ne pa prezentacije v u\u010dilnici. Zdi se, da avto-moto podjetja prepoznavajo potrebo po inovativnem u\u010denju na podlagi tehnologije. U\u010denje preko dela, e-u\u010denje in poglobljene treninge v virtualnih okoljih vidijo kot najbolj relevantne leta 2030. Tradicionalne treninge in usposabljanja pa vidijo kot manj relevantne leta 2030.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Ena tretjina vpra\u0161anih iz avtomobilske industrije vidi IT infrastrukturo kot velik izziv. Treba je obravnavati dve zahtevi:<\/p>\n Ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku in povezljivost.<\/strong> Proizvajalci potrebujejo infrastrukturo za povezljivost (na primer brez\u017ei\u010dno lokalno omre\u017eje) in tehnologijo za zajemanje in shranjevanje proizvodnih podatkov.<\/strong> Anketiranci so povedali, da se bo pove\u010dala pomembnost uporabe zasebnih storitev v oblaku kot osrednje platforme za shranjevanje podatkov in programske opreme, vendar so skepti\u010dni glede uporabe javnih storitev v oblaku. Dva glavna izziva za izbolj\u0161anje povezljivosti sta pomanjkanje omre\u017enih standardov in slaba omre\u017ena infrastruktura.<\/strong><\/p>\n Varnost podatkov.<\/strong> Izbolj\u0161ana povezljivost dobavne verige je bistvena, vendar so potrebni za\u0161\u010ditni ukrepi za zagotovitev varne izmenjave podatkov<\/strong>. Dejansko je varnost podatkov ena pomembnej\u0161ih skrbi avtomobilskih podjetij. Ve\u010d kot 40% avto-moto anketirancev meni, da je varnost podatkov glavni izziv, pribli\u017eno 30% pa je navedlo negotovost glede lastni\u0161tva podatkov.<\/p>\n <\/p>\n KAKO ZA\u010cETI<\/strong><\/p>\n BCG je uporabil izsledke iz \u0161tudije za pripravo na\u010drta implementacije tovarne prihodnosti (glej sliko 6). Vsak proizvajalec mora prilagoditi na\u010drt svoji izhodi\u0161\u010dni to\u010dki.<\/strong><\/p>\n V ve\u010dini primerov bi se morali proizvajalci osredoto\u010diti na digitalizacijo tovarn v kratkoro\u010dnem in srednjero\u010dnem obdobju, da bi se izognili zaostajanju za konkurenti, ki \u017ee implementirajo dobre prakse digitalizacije<\/strong>. Spremembe strukture tovarne je treba izvajati srednje do dolgoro\u010dno, saj te spremembe vplivajo na vso strojno opremo in layout tovarne. Tak\u0161ne spremembe se obi\u010dajno izvajajo isto\u010dasno z reorganizacijo tovarn ali s proizvodnjo novih modelov proizvodov. Pri proizvodnih procesih bi morali proizvajalci stalno uvajati nove tehnologije za izbolj\u0161anje procesov in zadovoljstva strank kot raz\u0161iritev svojih sedanjih nalog “Lean” mened\u017ementa. Proizvajalci bi morali nemudoma spro\u017eiti prizadevanja za vzpostavitev temeljnih dejavnikov oz. katalizatorjev, saj so usposabljanje obstoje\u010dih in zaposlovanje novih zaposlenih ter namestitev IT infrastrukture dolgotrajni projekti.<\/strong><\/p>\n Slika 6: Kako in kje za\u010deti z implementacijo<\/p>\n Kot ponazarjajo \u0161tevilni primeri, predstavljeni v tem poro\u010dilu, proizvajalci \u017ee delajo s ko\u0161\u010dki predstavljene vizije tovarne prihodnosti. Vendar bo doseganje te vizije zahtevalo veliko ve\u010d kot implementacijo posameznih ko\u0161\u010dkov dobrih praks. S celovito uporabo novih dizajnerskih na\u010del in digitalnih tehnologij lahko vodilni proizvajalci smiselno usklajujejo vse aspekte svojega poslovanja in integrirajo verigo vrednosti od dobaviteljev do kon\u010dnih odjemalcev.<\/strong> Prvi proizvajalci, ki bodo uspeli popolnoma implementirati tovarno prihodnosti, bodo za\u010detniki novega obdobja industrijskega in\u017eeniringa.<\/p>\n Povzel:<\/p>\n Gregor Jus<\/p>\n Svetovalec<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/05\/Tovarna-prihodnosti-slika-1.jpg\")
<\/p>\n\n
\n
\n
![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/05\/Tovarna-prihodnosti-slika-2.jpg\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/05\/Tovarna-prihodnosti-slika-3.jpg\")
<\/p>\n\n
Strategija in vodstvo<\/strong><\/h4>\n
Usposobljenost zaposlenih<\/strong><\/h4>\n
![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/05\/Tovarna-prihodnosti-slika-4.jpg\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/05\/Tovarna-prihodnosti-slika-5.jpg\")
<\/p>\nIT infrastruktura<\/strong><\/h4>\n
![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/05\/Tovarna-prihodnosti-slika-6.jpg\")
<\/p>\n