{"id":1796,"date":"2018-05-26T07:26:19","date_gmt":"2018-05-26T05:26:19","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=1796"},"modified":"2018-05-26T07:26:19","modified_gmt":"2018-05-26T05:26:19","slug":"skupna-ucinkovitost-opreme-oee-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/skupna-ucinkovitost-opreme-oee-1-del\/","title":{"rendered":"SKUPNA U\u010cINKOVITOST OPREME (OEE) \u2013 1.del"},"content":{"rendered":"

SKUPNA U\u010cINKOVITOST OPREME (OEE) \u2013 1.del<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Skupna u\u010dinkovitost opreme (Overall Equipment Effectiveness – OEE) temelji na razpolo\u017eljivosti, u\u010dinkovitosti in kakovosti. Prvi dve obravnavata \u010das, tretja pa kakovost. Z merjenjem izgub na vseh treh podro\u010djih ugotovimo izgube u\u010dinkovitosti opreme. Razlika med optimalno u\u010dinkovitostjo opreme in izgubami prika\u017ee dejansko stanje u\u010dinkovitosti opreme. OEE razkriva dejansko u\u010dinkovitost opreme v primerjavi z idealno.<\/p>\n

OEE je zasnoval Seiichi Nakajima v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Metoda se je izkazala za zanesljivo metodo odkrivanja in odpravljanja napak in izgub v proizvodnih procesih.<\/p>\n

Skupna u\u010dinkovitost opreme (OEE) je bistvo metode celovitega proizvodnega vzdr\u017eevanja (TPM), ki zahteva, da se kakovost vzdr\u017eevanja opreme obravnava enako kot kakovost proizvodov. Vsebuje \u0161irok program vzdr\u017eevanja v dobi trajanja opreme in zahteva avtonomijo vzdr\u017eevanja ter sodelovanje vseh udele\u017eencev proizvodnega procesa (vsakdo je odgovoren za vzdr\u017eevanje opreme, s katero dela). <\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Definiranje skupne u\u010dinkovitosti opreme (OEE)<\/strong><\/p>\n

Skupna u\u010dinkovitost opreme je:<\/p>\n

OEE <\/strong>\u00a0\u00a0=<\/strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razpolo\u017eljivost\u00a0\u00a0 <\/strong>x\u00a0\u00a0 U\u010dinkovitost\u00a0 <\/strong>\u00a0x\u00a0\u00a0 Kakovost<\/strong><\/p>\n

\u00a0\u00a0 <\/strong><\/p>\n

    \n
  1. a) Razpolo\u017eljivost<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Stopnja razpolo\u017eljivosti opreme predstavlja razmerje med \u010dasom teka opreme in planiranim \u010dasom obratovanja opreme.<\/p>\n

     <\/p>\n

      \n
    1. b) U\u010dinkovitost<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Stopnja u\u010dinkovitosti opreme predstavlja razmerje med dejanskim u\u010dinkom opreme in optimalnim u\u010dinkom opreme. Ta stopnja upo\u0161teva izgube zaradi manj\u0161ih ustavitev, prostega teka in delovanja z manj\u0161o hitrostjo.<\/p>\n

       <\/p>\n

        \n
      1. c) Kakovost<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Stopnja kakovosti opreme predstavlja razmerje med koli\u010dino dobrih proizvodov in celotno koli\u010dino proizvodov.<\/p>\n

        Slika prikazuje povezavo med OEE in \u0161estimi viri izgub na opremi in v procesih.<\/p>\n

        \"\"<\/p>\n

        Povezava med OEE in \u0161estimi viri izgub <\/em><\/p>\n

         <\/p>\n

        \u0160est izgub na opremi in v procesih<\/strong><\/p>\n

        OEE je predvsem orodje za diagnosticiranje stanja proizvodnje. Prikazuje vpliv izgub na u\u010dinkovitost opreme. Gre za prikaz u\u010dinkovitosti izrabe proizvodnega \u010dasa, ki pa se zmanj\u0161uje zaradi \u0161estih izvorov izgub. Na slednje je treba gledati kot na prilo\u017enosti za izbolj\u0161ave proizvodnih procesov in delovnega okolja. Nakajima izgube na opremi in v procesih deli na:<\/p>\n

         <\/p>\n

          \n
        1. Zastoji<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          Do tehni\u010dnih motenj, ki povzro\u010dajo zastoje \u2013 nepri\u010dakovane prekinitve obratovanja, pride zaradi neplaniranih okvar na opremi. Pri tem se pojavljajo izgube \u010dasa in izgube koli\u010dine proizvodnje. Za pove\u010danje u\u010dinkovitosti naprave je potrebno vse zastoje zmanj\u0161ati na ni\u010d, kar se da dose\u010di z naslednjimi aktivnostmi:<\/p>\n