{"id":186,"date":"2010-11-15T11:00:00","date_gmt":"2010-11-15T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=186"},"modified":"2017-10-26T18:53:40","modified_gmt":"2017-10-26T16:53:40","slug":"talent-razvija-svoj-potencial-v-ustvarjalnem-okolju-multiplikativnih-aktivnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/talent-razvija-svoj-potencial-v-ustvarjalnem-okolju-multiplikativnih-aktivnosti\/","title":{"rendered":"TALENT RAZVIJA SVOJ POTENCIAL V USTVARJALNEM OKOLJU MULTIPLIKATIVNIH AKTIVNOSTI"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: 14px;\">Podlago za tokratno razmi\u0161ljanje mi je dal \u010dlanek v Dnevnikovem Objektivu, kjer avtor omenja Kleiberjev zakon, ki ga v nadaljevanju predstavljam \u2013 v osnovi pa ta zakon govori, <strong>da ve\u010dje kot je mesto, bolj intenzivno rojeva nove ideje.<\/strong> Izkazalo se je, da je povpre\u010den prebivalec metropole s petimi milijoni prebivalcev v povpre\u010dju trikrat bolj kreativen kot prebivalec mesta s sto tiso\u010d prebivalci.<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">KAJ TA ZAKON POMENI ZA RAZVOJ TALENTIRANIH POSAMEZNIKOV V PODJETJIH IN ORGANIZACIJAH? <\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ali v prenesenem pomenu to pomeni tudi to, da v ve\u010djem mestu\/ve\u010dji skupini ljudi lahko ljudje bolj uspe\u0161no razvijajo svoje talente? Kar pomeni, da je v ve\u010djih organizacijah tudi ve\u010d talentov in nasprotno v manj\u0161ih podjetijh teh talentov manj? In to zato, ker v ve\u010dji skupini ve\u010dkrat prihaja do kresanja mnenj in stali\u0161\u010d, ker se v me\u0161ani skupini razli\u010dnih posameznikov lahko prena\u0161ajo znanja in izku\u0161nje, predvsem pa preizku\u0161a in plemeniti svoje ideje in s tem razvija svoje potenciale? To seveda ni nujno povezano z velikostjo tima oz. podjetja &#8211; tudi v manj\u0161ih podjetjih je veliko razvitih talentov, kar je po mojem mnenju bolj odvisno od uspe\u0161nega vodenja\/ugla\u0161evanja\/treniranja teh posameznikov &#8211; je pa ravno to lahko zelo u\u010dinkovita podlaga za uspe\u0161nej\u0161i razvoj potencialov oz. talentov posameznikov v ve\u010djih sredinah.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Zavedujo\u010d se te mo\u017enosti je za vsako organizacijo (tudi manj\u0161o) zato klju\u010dno, da ustvari \u010dim ve\u010d razli\u010dnih mo\u017enosti za multiplikacijo, ko bodo lahko njeni zaposleni v ve\u010djih sredinah razvijali svoje talente, kar nakazuje najmanj naslednje mo\u017enosti:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">\u010cim ve\u010d delovnih aktivnosti naj se opravi v me\u0161anih projektnih timih, kjer talentirani posamezniki ustvarjajo v vzporednih projektih, ki niso nujno povezani z delom, skladnim z njihovo hierarhi\u010dno funkcijo.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Razvoj internih poslovnih \u201cakademij\u201d, kjer gre za medgeneracijsko izmenjavo dobrih praks med razli\u010dnimi zaposlenimi v organizaciji.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Kro\u017eenje zaposlenih (t.i. job rotation) po razli\u010dnih delovnih mestih znotraj organizacije ali med razli\u010dnimi podjetji v skupini podjetij.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Sodelovanje podjetij v formalnem izobra\u017eevalnem procesu, udele\u017eba na \u0161tudentskih in kariernih sejmih \u2013 sre\u010devanje sedanjih in potencialnih kadrov, s ciljem pridobivanja\/izmenjave\/kri\u017eanja teoreti\u010dnih znanj in prakti\u010dnih izku\u0161enj.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">V primeru, da me\u0161anih projektnih timov, zaradi majhnosti organizacije, ni mo\u017eno organizirati, naj se posamezniki pove\u017eejo s sorodnimi organizacijami in partnerskimi mre\u017eami (t.i. princip coopetitiona = competition + cooperation \u2013 sodelovanje s konkurenti) in se na rednih tematskih sre\u010danjih s strokovnjaki iz drugih organizacij, neformalno pogovarjajo o projektih, izsledkih svojih raziskav, svojih izzivih in delovnih nalogah. Osamljeni &#8220;eureka&#8221; trenutki se vedno bolj izkazujejo za redkost.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Pri talentiranih posameznikih, ki ustvarjajo ve\u010dinoma v samoti, vlogo neformalnih skupin lahko odigrajo dnevniki, v katere si sistemati\u010dno zapisujejo vse svoje misli. Vnovi\u010dno prebiranje lastnih zapiskov (spet gre za multiplikacijo, tokrat njihovih lastnih misli) \u00a0jim lahko slu\u017ei kot nekak\u0161en pogovor s samim seboj, ki jim nato pomaga pri iskanju prelomnih idej in razvoju svojega potenciala.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">VODENJE TALENTOV<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vodenje, ki naj bi tim talentiranih posameznikov pripeljalo v ustvarjalno vzdu\u0161je seveda ne sme biti gospodovalno in ukazovalno. Prej bo bolj podobno dirigiranju, kar pomeni, da vodja ne \u017eeli\/sme biti virtuoz na vsakem instrumentu, nasprotno &#8211; mojstrstvo prepu\u0161\u010da posameznim \u010dlanom tima, medtem ko ga sam dokazuje pri njihovem ugla\u0161anju, usklajevanju in dopu\u0161\u010danju osebne izvirnosti, ki hkrati sledi skupnemu ciju &#8211; vrhunski izvedbi.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vodenje ustvarjalnega procesa je podobno tudi treniranju. Dober trener ni nujno vrhunski izvajalec, je pa dober u\u010ditelj, ki pri posamezniku opazi skrite darove in jih vzajemno razvije do popolnosti. Dober trener je tudi kreator zmagovalnega vzdu\u0161ja. Le-to je v ekipi katalizator, ki sicer pospe\u0161uje kemi\u010dno reakcijo, a v njej ne reagira. \u201cTudi trener v nobenem primeru ne sme prevzeti vloge klju\u010dnega igralca, saj se v tistem hipu vsede na dva stola in samemu sebi postane kapetan. S tem sklene neskon\u010dno vrtenje tima v za\u010daranem krogu.\u201d (Mayer)<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V korist kon\u010dnega cilja mora vodja zvezdniku \u2013 seveda \u010de \u017eeli, da ta izpolni pri\u010dakovanja \u2013 ne samo zagotoviti poseben status, ampak dose\u010di, da ta status sprejmejo tudi preostali v timu. \u010ce tega ne stori, ravna kot dirigent, ki ne da prilo\u017enosti najbolj\u0161emu solistu. To seveda ne pomeni, da mu mora dati absolutno svobodo in ve\u010dne privilegije, kajti brez odli\u010dne podpore celotnega orkestra tudi virtuoz ne bo izvedel mojstrovine. Dirigent pri tem ne \u017eeli biti in ne more biti virtuoz na vsakem instrumentu, nasprotno, mojstrstvo prepu\u0161\u010da \u010dlanom orkestra, medtem ko ga sam dokazuje pri njihovem ugla\u0161anju, usklajevanju in dopu\u0161\u010danju osebne izvirnosti, ki hkrati sledi skupnemu ciju &#8211; vrhunski izvedbi. \u010ce stvar ne deluje, se najprej vpra\u0161amo o kakovosti dirigenta. In ker tudi receptov ni, govorimo o umetnosti vodenja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Spominjam se mojstra Bojana Adami\u010da, ki je dejal, da je bila edina uspe\u0161na taktika dirigenta in orkestra v odnosu do vrhunskega virtuoza, da so mu sku\u0161ali \u010dim bolj zavzeto slediti, a hkrati poudariti tudi lastne vrhunske elemente (Mayer).<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ali kot pravi na\u0161 slavni violinski virtuoz in\u00a0 kulturni ambasador Slovenije g. Miha Poga\u010dnik: \u00bbDirigent torej ni demagog, ki bi soliste potiskal naprej in nazaj. On seveda mora popolnoma obvladati materijo, on je tisti, ki ima veliko, celotno sliko (vidi gozd in posamezna drevesa v njem) in nato \u00bbpovabi\u00ab umetnike, da dajo tisto najbolj\u0161e, kar imajo v sebi (razvijajo lastne potenciale in talente). V nasprotnem primeru, ko se izka\u017ee, da deluje kot demagog oz. klasi\u010dni \u0161ef (t.i. <em>top down<\/em> ali pa <em>command \u2013 control<\/em> pristop) bi moral takoj izgubiti slu\u017ebo &#8211; saj se kakovost njegovega voditeljstva ne bi smela meriti samo preko rezultatov, ki jih ustvarja podjetje, temve\u010d predvsem preko tega, koliko kakovostnih sodelavcev je znal v dolo\u010den \u010dasu razviti (voditi, motivirati); le-ti pa so nato pripeljali do pozitivnih rezultatov podjetja.\u00ab<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vse preve\u010dkrat namre\u010d vodje nenamenoma ovirajo oz. demotivirajo njihove zvezdnike oz. talentirane posameznike. To je ve\u010dinoma nenamensko dejanje, rezultat tega, da posamezni vodja ne ve, kako lahko motivira svoje najbolj talentirane posameznike oz. razvija talente zaposlenih v svojem timu. S tem v zvezi \u0161e tri kratki napotki, ki so vam pri tem lahko v pomo\u010d:<\/span><\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Potisnite jih na naslednjo stopnico:<\/strong> dajte jim naloge, polne izzivov. Ugotovite, v \u010dem so zelo dobri in kaj se morajo \u0161e nau\u010diti, da bodo postali izjemni. Naj s temi nalogami raz\u0161irjajo svojo cono udobja (t.i. comfort zone) \u2013 podobno kot v svetu \u0161porta velja, da se mi\u0161ica najbolj razvija takrat, ko jo razteguje\u0161 nad mejo varnega obmo\u010dja (nato seveda sledi \u010das za po\u010ditek) \u2013 je enako z razvojem osebnostnega potenciala posameznika.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Njihovi uspehi naj bodo vidni:<\/strong> va\u0161ih zvezd ne smete skrivati. Promovirajte jih znotraj tima in povejte ostalim, zakaj jih cenite in kako lahko prehodijo isto pot do uspeha.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Pustite jim, da odidejo:<\/strong> \u00bbtop performerji\u00ab potrebujejo prostor za stalno rast. \u010ce ne vidite ve\u010d prilo\u017enosti za njihov napredek znotraj va\u0161e ekipe jim pustite oditi oz. jim poi\u0161\u010dite drugo delovno mesto, kjer bodo lahko naprej razvijali svoje talente.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">PA \u0160E SLAVNI KLEIBERJEV ZAKON ZA KONEC<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u0160vicarski biolog Max Kleiber se je sredi dvajsetega stoletja v Kaliforniji lotil raziskave, v kateri je ugotavljal povezavo med te\u017eo \u017eivali in njenim metabolizmom oziroma hitrostjo, s katero \u017eival porablja energijo. <strong>Znano je, da so majhne \u017eivali bistveno hitrej\u0161e in bolj odzivne od velikih.<\/strong> Slon se le po\u010dasi premika, medtem ko mi\u0161ka zelo hitro \u0161viga sem ter tja, da o mu\u0161icah sploh ne govorimo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pred nekaj leti se je fizik Geoffrey West z in\u0161tituta Santa Fe vpra\u0161al, ali morda velja Kleiberjev zakon tudi za \u010dlove\u0161ke tvorbe, kot so denimo mesta. Z ekipo raziskovalcev je zbral najrazli\u010dnej\u0161e podatke o &#8220;metabolizmu mest&#8221; z vsega sveta. Zanimali so ga denimo stopnja kriminala, poraba elektrike in bencina, intenziteta prometa in podobni podatki, ki ka\u017eejo na hitrost porabe energije. Izkazalo se je, da tudi za &#8220;metabolizem&#8221; mest veljajo enake zakonitosti, kot so jih opazili \u017ee v naravi. Poraba energije v mestih je bila v enakem razmerju z velikostjo, kot so to izmerili \u017ee pri \u017eivih bitjih.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vendar pa se vsaj en parameter vseeno nikakor ni ujemal s Kleiberjevim zakonom in ravno ta se je izkazal za najbolj zanimivega. Vse, kar se je navezovalo na ustvarjanje novih idej (nalo\u017ebe v raziskave, patenti, iznajdbe, umetni\u0161ka dejavnost in drugi parametri, ki odra\u017eajo kreativnost okolja), je imelo druga\u010dno povezavo z velikostjo mesta kot parametri hitrosti porabe energije. <strong>Ve\u010dje ko je bilo mesto, bolj intenzivno je rojevalo nove ideje.<\/strong> Izkazalo se je, da je povpre\u010den prebivalec metropole s petimi milijoni prebivalcev v povpre\u010dju trikrat bolj kreativen kot prebivalec mesta s sto tiso\u010d prebivalci.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Janez \u017dezlina<\/span><\/p>\n<p><a href=\"mailto:Janez.zezlina@energos-svetovanje.si\"><span style=\"font-size: 14px;\">Janez.zezlina@energos-svetovanje.si<\/span><\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Viri:<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Janez Mayer, Ravnanje z izjemnimi ljudmi, 2004<\/span><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.dnevnik.si\/objektiv\/vec_vsebin\/1042395674\"><span style=\"font-size: 14px;\">http:\/\/www.dnevnik.si\/objektiv\/vec_vsebin\/1042395674<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Podlago za tokratno razmi\u0161ljanje mi je dal \u010dlanek v Dnevnikovem Objektivu, kjer avtor omenja Kleiberjev zakon, ki ga v nadaljevanju predstavljam \u2013 v osnovi pa ta zakon govori, da ve\u010dje kot je mesto, bolj intenzivno rojeva nove ideje. Izkazalo se je, da je povpre\u010den prebivalec metropole s petimi milijoni prebivalcev v povpre\u010dju trikrat bolj kreativen [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":820,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[30],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=186"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1330,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186\/revisions\/1330"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=186"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=186"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=186"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}