{"id":1871,"date":"2018-07-04T16:11:49","date_gmt":"2018-07-04T14:11:49","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=1871"},"modified":"2018-07-04T16:11:49","modified_gmt":"2018-07-04T14:11:49","slug":"hitra-menjava-orodij-smed-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/hitra-menjava-orodij-smed-1-del\/","title":{"rendered":"HITRA MENJAVA ORODIJ (SMED) \u2013 1. DEL"},"content":{"rendered":"<p><strong>SMED (Single Minute Exchange of Dies) \u2013 hitra menjava orodij je ena od metod za zmanj\u0161evanje izgub \u010dasov priprave opreme.<\/strong> Omogo\u010da hiter in u\u010dinkovit na\u010din menjave orodij, oziroma kraj\u0161anje \u010dasov priprave opreme. Menjava orodij in nastavljanje opreme ne ustvarjata nove vrednosti, zato morata biti \u010dim kraj\u0161a. S tem je mogo\u010de vplivati na fleksibilnost proizvodnje (kraj\u0161e preto\u010dne \u010dase, manj\u0161e zaloge in manj\u0161e serije).<\/p>\n<p>Metodo SMED je razvil Shigeo Shingo v sedemdesetih letih za japonsko industrijo. Na osnovi bogatih izku\u0161enj je razvil metodo za analizo postopka menjave orodij, ki omogo\u010da zaposlenim v podjetju, da spoznajo, zakaj menjave trajajo tako dolgo in kako jih je mogo\u010de skraj\u0161ati. V veliko primerih je mogo\u010de \u010das menjave in \u010das za fino nastavitev skraj\u0161ati na manj kot deset minut. Od tod tudi izvirno ime metode (Single Digit Minute Exchange of Dies).<\/p>\n<p><strong>Bistveni cilj metode SMED je skraj\u0161ati \u010das menjave orodij ter odpraviti odve\u010dne aktivnosti pri menjavah.<\/strong> Pri dolo\u010denem procesu je potrebno prou\u010diti vse aktivnosti, ki se izvajajo, in \u010das, ki je zanje potreben. \u010cas menjave je \u010das, ki prete\u010de od dokon\u010danja zadnjega dobrega proizvoda prej\u0161nje serije do prvega dobrega proizvoda naslednje serije. To je \u010das, v katerem se proizvodom ne dodaja vrednosti. Metoda pridobiva na pomenu, ker se \u010dedalje bolj uveljavlja maloserijska proizvodnja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Postopek izvedbe metode SMED<\/h2>\n<p><strong>Metoda SMED se izvede v zaporedju \u0161tirih faz, kar prikazuje slika 1.<\/strong><\/p>\n<p>V fazi 0 se izvede analiza obstoje\u010dega stanja, saj so notranje in zunanje naloge medsebojno pome\u0161ane, v fazi 1 se izvede lo\u010devanje nalog na notranje in zunanje. Faza 2 je namenjena pretvarjanju notranjih nalog v zunanje, faza 3 pa izbolj\u0161evanju notranjih in zunanjih nalog.<\/p>\n<p>Notranje naloge so lahko izvedene le takrat, ko oprema stoji, zunanje naloge pa so lahko izvedene med delovanjem opreme.<\/p>\n<p><u><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1873\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-1.jpg\" alt=\"\" width=\"277\" height=\"436\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-1.jpg 277w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-1-191x300.jpg 191w\" sizes=\"(max-width: 277px) 100vw, 277px\" \/><\/u><\/p>\n<p><em>Slika 1: \u0160tiri faze metode SMED <\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>FAZA 0: ANALIZA OBSTOJE\u010cEGA STANJA<\/strong><\/p>\n<p>Pri tradicionalnih nalogah menjave orodij so notranje in zunanje naloge medsebojno pome\u0161ane (slika 2); kar bi lahko bilo narejeno kot zunanja naloga, je narejeno kot notranja naloga. Zaradi tega oprema dalj\u0161i \u010das \u010daka.<\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1874\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-2.jpg\" alt=\"\" width=\"604\" height=\"232\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-2.jpg 604w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-2-300x115.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 604px) 100vw, 604px\" \/><\/em><\/p>\n<p><em>Slika 2: Faza 0 metode SMED <\/em><\/p>\n<p>Ko na\u010drtujemo uvedbo metode SMED, je potrebno narediti analizo obstoje\u010dega stanja poteka menjave, saj le tako lahko dolo\u010dimo jasno mejo med notranjimi in zunanjimi nalogami.<\/p>\n<p>Za izvedbo analize obstoje\u010dega stanja so najprimernej\u0161e naslednje metode:<\/p>\n<ul>\n<li>kontinuirana analiza nalog in merjenje \u010dasa, pri \u010demer se priporo\u010da, da jo izvaja izku\u0161en merilec \u010dasov;<\/li>\n<li>intervju z delavci;<\/li>\n<li>snemanje z video kamero, ki je zelo u\u010dinkovita metoda, saj lahko posnetek poka\u017eemo delavcem takoj po zaklju\u010deni menjavi in lahko komentirajo svoj delovni proces.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>FAZA 1: LO\u010cEVANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH NALOG<\/strong><\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161a faza pri uvedbi metode SMED je lo\u010devanje nalog menjave orodij na notranje in zunanje (slika 3), pri \u010demer pa se moramo zavedati, da je jasna meja med notranjimi in zunanjimi nalogami osnova za uporabo metode SMED.<\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1875\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-3.jpg\" alt=\"\" width=\"604\" height=\"246\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-3.jpg 604w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-3-300x122.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 604px) 100vw, 604px\" \/><\/em><\/p>\n<p><em>Slika 3: Faza 1 metode SMED <\/em><\/p>\n<p>Lo\u010devanje izvajamo s pomo\u010djo dveh osnovnih pravil:<\/p>\n<ul>\n<li>\u010de je mogo\u010de opraviti nalogo menjave orodja kot zunanjo nalogo, jo izvajamo kot zunanjo nalogo;<\/li>\n<li>\u010de je notranja naloga neizogibna, jo izvajamo kot notranjo nalogo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Delavec pri izvajanju zunanjih nalog ne sme zapu\u0161\u010dati delovnega prostora opreme. Deli in orodje morajo biti pripravljeni ter razvr\u0161\u010deni v neposredni bli\u017eini po vrstnem redu izvajanja nalog. Notranje naloge se lahko nana\u0161ajo le na menjavo orodja.<\/p>\n<p>Priprava vseh potrebnih delov in orodja je razumljivo zunanja naloga, vendar se lahko iz razli\u010dnih vzrokov spremeni v notranjo nalogo, npr. slabo pripravljeno orodje, ki ga je potrebno naknadno popraviti na stroju ali celo izpeti iz stroja in popravljati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prehajanje zunanjih nalog v notranje lahko u\u010dinkovito prepre\u010dujemo z naslednjimi tehnikami:<\/p>\n<p><strong><em>a) Oblikovanje spiska za preverjanje<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Potrebno je narediti kontrolno listo vseh delov in korakov, ki so zahtevani pri nalogi.<\/p>\n<p>Ta lista mora vsebovati:<\/p>\n<ul>\n<li>imena,<\/li>\n<li>specifikacije,<\/li>\n<li>\u0161tevilke orodij,<\/li>\n<li>tlake, temperature in druge nastavitve,<\/li>\n<li>numeri\u010dne vrednosti vseh meritev in dimenzij.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prav tako so zelo uporabne tako imenovane kontrolne mize, na katerih so narisani obrisi vseh delov in orodja, ki jih potrebujemo pri menjavi. Odgovarjajo\u010di deli so preprosto postavljeni na mizo pred za\u010detkom izvajanja notranjih nalog, s tem pa je dose\u017eena u\u010dinkovita vizualna kontrola. Slabost mize je v tem, da ne omogo\u010da kontrole pravilnosti delovanja delov.<\/p>\n<p><strong><em>b) Funkcionalno preverjanje <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Kontrolne liste so uporabne za ugotavljanje prisotnosti delov na delovnem mestu, vendar nam ne prika\u017eejo njihove delovne sposobnosti, tako da moramo uvesti liste, s katerimi bomo zagotavljali tudi funkcionalno preverjanje.<\/p>\n<p>Pomanjkanje tak\u0161nega preverjanja nas bo nedvomno vodilo do pove\u010danja \u010dasa menjave, saj bomo sredi notranjih nalog ugotovili nepravilnosti v delovanju posameznega dela.<\/p>\n<p>Npr.: \u010de je treba zamenjati baterije na stroju, je treba predhodno preveriti, ali delujejo.<\/p>\n<p><strong><em>c) Izbolj\u0161anje transporta orodja in delov <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Po kon\u010dani seriji morajo biti deli in orodje transportirani iz skladi\u0161\u010da do opreme in nazaj (slika 4). To mora biti opravljeno kot zunanja naloga, ki jo lahko opravlja operater opreme, medtem ko oprema deluje, ali pa je za to zadol\u017een drugi delavec.<\/p>\n<p>\u010cas postopka priprave se mo\u010dno skraj\u0161a, vendar nam zgolj lo\u010devanje nalog ne omogo\u010da skraj\u0161evanja \u010dasa notranjih nalog.<\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1876\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-4.jpg\" alt=\"\" width=\"328\" height=\"151\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-4.jpg 328w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-4-300x138.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 328px) 100vw, 328px\" \/><\/em><\/p>\n<p><em>Slika 4: Poenostavitev transporta opreme <\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong>FAZA 2: PRETVORBA NOTRANJIH NALOG V ZUNANJE NALOGE<\/strong><\/p>\n<p>V fazi 2 metode SMED pretvarjamo notranje naloge v zunanje naloge (slika 5), kar naredimo s podrobnim analiziranjem notranjih nalog.<\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1877\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-5.jpg\" alt=\"\" width=\"604\" height=\"279\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-5.jpg 604w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/Smed-ver-5-300x139.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 604px) 100vw, 604px\" \/><\/em><\/p>\n<p><em>Slika 5: Faza 2 metode SMED <\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>a) Priprava pogojev za delo <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Segrevanje orodja na delovno temperaturo je notranja naloga, v primeru, da orodje predhodno segrevamo na dolo\u010deno temperaturo, pa je to zunanja naloga.<\/p>\n<p><strong><em>b) Standardizacija funkcij <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ena od mo\u017enih poti je standardizacija velikosti in oblike vseh delov in orodja, vendar pa je ta metoda, imenovana oblikovna standardizacija, precej razsipna. Nasprotje tega je standardizacija funkcij, ki zahteva standardizacijo le tistih delov, katerih funkcije so potrebne pri menjavi orodij.<\/p>\n<p>Za uvedbo standardizacije funkcij se mora posamezne naloge razdeliti na osnovne elemente ter analizirati posamezne funkcije. In\u017eenirji se morajo odlo\u010diti, katere od teh nalog je treba standardizirati.<\/p>\n<p>S spremembo stali\u0161\u010da do notranjih nalog dose\u017eemo pretvorbo notranjih nalog v zunanje naloge. Ta pretvorba je bistvenega pomena za uvedbo metode SMED.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>FAZA 3: IZBOLJ\u0160ANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH NALOG<\/strong><\/p>\n<p>\u010ceprav lahko s pretvorbo notranjih nalog v zunanje \u017ee dose\u017eemo skraj\u0161anje \u010dasov menjave pod deset minut, pa v ve\u010dini primerov to ne zadostuje, zato moramo poskrbeti tudi za izbolj\u0161anje notranjih in zunanjih nalog (slika 6).<\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1878\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-6.jpg\" alt=\"\" width=\"604\" height=\"247\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-6.jpg 604w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-6-300x123.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 604px) 100vw, 604px\" \/><\/em><\/p>\n<p><em>Slika 6: Faza 3 metode SMED<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong><em> Izbolj\u0161anje zunanjih nalog <\/em><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na trgu ponujajo avtomatizirano skladi\u0161\u010dno opremo, ki je namenjena za skladi\u0161\u010denje ter transport orodja in delov k ustrezni opremi. Tak\u0161na skladi\u0161\u010dna oprema zmanj\u0161a \u0161tevilo potrebnih delovnih ur, vendar ne prispeva k izbolj\u0161anju notranjih nalog, zato naj bi jo uporabili le pri velikem \u0161tevilu orodij in delov, kjer je njihovo kontroliranje ote\u017eeno.<\/p>\n<p><strong><em>\u00a0 \u00a0 \u00a02.\u00a0<\/em><em>Izbolj\u0161anje notranjih nalog<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Izbolj\u0161anje notranjih nalog lahko dose\u017eemo na ve\u010d na\u010dinov:<\/p>\n<p><em>\u00a0 <strong>\u00a0 \u00a0a) Uporaba vzporednih nalog<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Naloge na opremi za brizganje plasti\u010dnih mas zahtevajo delo na vseh straneh opreme, s tem pa posamezni delavec izgublja dragoceni \u010das s hojo okoli opreme. V tak\u0161nih primerih je mogo\u010de znatno skraj\u0161ati \u010dase z uporabo vzporednih nalog. Dva delavca opravita isto delo v najmanj za polovico kraj\u0161em \u010dasu kot eden zaradi bolj ekonomi\u010dnega gibanja.<\/p>\n<p>Pri uporabi vzporednih nalog posebno pozornost posve\u010damo izogibanju nepotrebnega \u010dakanja, saj so v nasprotnem primeru prihranki \u010dasa minimalni.<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161i problem pri izvajanju vzporednih nalog je varnost, ki si jo delavci zagotovijo z medsebojnim signaliziranjem. Najpreprostej\u0161a re\u0161itev izvajanja le-tega je ustno ali svetlobno signaliziranje.<\/p>\n<p>Pomanjkanje delavcev je pogost razlog za nasprotovanje vodstva pri uporabi vzporednih nalog. Z metodo SMED je ta problem odpravljen, saj je potrebna le nekaj minutna prisotnost delavcev.<\/p>\n<p><i>\u00a0 \u00a0 \u00a0<\/i><strong><em>b) Funkcionalni pripomo\u010dki<\/em><\/strong><\/p>\n<p>V nasprotju s klasi\u010dnimi, ki delujejo na principu zavijanja, kar je pogosto dolgotrajno in mu\u010dno opravilo, morajo naprave za vpenjanje omogo\u010diti \u010dim kraj\u0161i \u010das opravljanja tega dela.<\/p>\n<p>\u010cas vpenjanjanja in izpenjanja lahko skraj\u0161amo, \u010de:<\/p>\n<ul>\n<li>zmanj\u0161amo \u0161tevilo vijakov,<\/li>\n<li>skraj\u0161amo dol\u017eine navojev,<\/li>\n<li>zamenjamo izvrtine z utori,<\/li>\n<li>uporabimo vijake in matice z utori, hitre pritrditve, priprave za zataknitev, jarem,<\/li>\n<li>poskrbimo za ozna\u010dbe pozicij na orodjih in opremi,<\/li>\n<li>ozna\u010dimo to\u010dke pozicij z razli\u010dnimi barvami.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0 \u00a0 \u00a0 c) Odprava nastavitev opreme<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Obi\u010dajne nastavitve zahtevajo 50\u201370% \u010dasa notranjih nalog. Poenostavitev nastavitev je zato zelo u\u010dinkovita metoda skraj\u0161evanja \u010dasa nastavljanja in priklju\u010devanja orodja. Ta vsebuje naslednje tehnike:<\/p>\n<ul>\n<li>standardizacija vi\u0161ine orodja,<\/li>\n<li>podlo\u017ene plo\u0161\u010de z razli\u010dnimi barvnimi oznakami,<\/li>\n<li>osnovne mere za nastavitve,<\/li>\n<li>na delovnem mestu je vzor\u010dni kos,<\/li>\n<li>sistem hitrega priklopa in odklopa vodov,<\/li>\n<li>barvne oznake kablov in cevi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Slika 7 prikazuje primere funkcionalnih pripomo\u010dkov.<\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1879\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-7.jpg\" alt=\"\" width=\"422\" height=\"283\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-7.jpg 422w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-7-300x201.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 422px) 100vw, 422px\" \/><\/em><\/p>\n<p><em>Slika 7: Primeri funkcionalnih pripomo\u010dkov<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0d) Najman\u0161i skupni imenovalec <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Naju\u010dinkoviteje je, da nastavitev opreme niti ne izvajamo. To dose\u017eemo z uporabo sistema \u00bbnajman\u0161i skupni imenovalec\u00ab. Ta sistem je grajen na predpostavki, da potreba po pozicioniranju v praksi ni kontinuirana, temve\u010d je omejena na dolo\u010deno \u0161tevilo omejenih alternativ. Primer tak\u0161nega re\u0161evanja je mejni prekinjevalnik, ki ga lahko prena\u0161amo na ve\u010d pozicij, ali pa imamo prekinjevalnik za vsako pozicijo. Na tak\u0161en na\u010din se izognemo nastavitvam.<\/p>\n<p><strong><em>\u00a0 \u00a0 \u00a0 e) Mehanizacija <\/em><\/strong><\/p>\n<p>Uporaba hidravlike in pnevmatike pri vpetju orodja je preprost in enostaven na\u010din izbolj\u0161anja notranjih nalog menjave orodij, posebno pri vpenjanju v ve\u010d to\u010dkah. Pri tem se postavlja vpra\u0161anje potrebe po mehanizaciji, saj nepotrebna mehanizacija stane ve\u010d, kot imamo od nje koristi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Gregor Jus<\/p>\n<p>Energos d.o.o.<\/p>\n<p>Svetovalec<\/p>\n<p><a href=\"mailto:Gregor.jus@ecg.si\">Gregor.jus@ecg.si<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIR:<\/p>\n<p>Unterlechner M., Me\u0161ko Stok Z., Marki\u010d M.: Inoviranje, kakovost in Lean Six Sigma v proizvodnem procesu; Fakulteta za management, Koper, 2009.<\/p>\n<p>Shingo, S.: Nova japanska proizvodna filozofija; Jugoslovenski zavod za produktivnost rada, Beograd, 1986.<\/p>\n<p>Lovren\u010di\u010d, S.: Metode skraj\u0161evanja \u010dasov; diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojni\u0161tvo, Maribor, 2012.<\/p>\n<p>Ogorelc, M.: Racionalizacija \u010dasa menjave orodja za brizganje plasti\u010dnih mas v podjetju Linko plast d.o.o.; diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje, 2011.<\/p>\n<p>Starbek, M, Grum J., Ku\u0161ar J.: SMED \u2013 metoda kraj\u0161anja \u010dasov zamenjave orodja; Novice dru\u0161tva za neporu\u0161itvene preiskave, Vol. 9, No. 1, Ljubljana, 2001.<\/p>\n<p>Starbek, M.: \u00bbSMED\u00ab METODA; Fakulteta za strojni\u0161tvo, zapiski predavanj, Ljubljana, 2013.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>SMED (Single Minute Exchange of Dies) \u2013 hitra menjava orodij je ena od metod za zmanj\u0161evanje izgub \u010dasov priprave opreme. Omogo\u010da hiter in u\u010dinkovit na\u010din menjave orodij, oziroma kraj\u0161anje \u010dasov priprave opreme. Menjava orodij in nastavljanje opreme ne ustvarjata nove vrednosti, zato morata biti \u010dim kraj\u0161a. S tem je mogo\u010de vplivati na fleksibilnost proizvodnje (kraj\u0161e [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":52,"featured_media":1872,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1871"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/52"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1871"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1871\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1881,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1871\/revisions\/1881"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1872"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1871"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1871"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1871"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}