{"id":188,"date":"2010-12-13T11:00:00","date_gmt":"2010-12-13T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=188"},"modified":"2017-10-26T18:44:50","modified_gmt":"2017-10-26T16:44:50","slug":"cujecnost-mindfulness","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/cujecnost-mindfulness\/","title":{"rendered":"\u010cUJE\u010cNOST &#8211; MINDFULNESS"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vsak od nas je verjetno \u017ee ve\u010dkrat dobil nasvet: \u201d\u017divi za danes!\u201d ali \u201d\u017divi za ta trenutek in se ne ukvarjaj s preteklostjo in prihodnostjo.\u201d Ve\u010dinoma se zamislimo in ugotovimo, da \u00a0to ni dobro po\u010deti in stvar je za nas zaklju\u010dena.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Koliko \u010dasa pa pre\u017eivimo v sedanjosti? Ob\u010dutek imamo, da veliko, ker druga\u010de ne bi mogli delovati v privatnem \u017eivljenju, slu\u017ebi in v prostem \u010dasu. \u010ce pa se malo bolj posvetimo temu vpra\u0161anju pa ugotovimo, da ne opazimo, kaj nam kdo govori, kaj mi govorimo, ne zaznamo na\u0161ih misli, ne ob\u010dutimo okusov, ki so prisotni, ko jemo hrano, ne zaznamo, kaj se ta trenutek dogaja v mojem telesu, ne zaznamo okolja, v katerem smo ta trenutek. Ve\u010dinoma smo v preteklosti ali prihodnosti.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Tu nam pomaga \u010duje\u010dnost ali angle\u0161ko mindfulness. Psiholog Miha \u010cerneti\u010d \u010duje\u010dnost opisuje kot nepresojajo\u010de, sprejemajo\u010de zavedanje dogajanja v sedanjem trenutku.\u00a0 Ko smo \u010duje\u010dni, se zavedamo, kaj se ta trenutek z nami dogaja in tega ne posku\u0161amo spreminjati ali pa temu ube\u017eati. To pomeni, da nas na\u0161e dojemanje zanima in da smo odprti do njega. Biti \u010duje\u010den pomeni, da smo navzo\u010di v tem trenutku, da se zavedamo svojih misli, \u010dustev in tudi telesnih ob\u010dutkov. V svojem \u017eivljenju smo razvili odzive na dolo\u010dene situacije, ki so postali samodejni in se jih niti ne zavedamo. \u010ce pa opazujemo misli, \u010dustva in telesne ob\u010dutke, imamo mo\u017enost, da ne reagiramo samo avtomatsko, na dogodke se lahko odzovemo druga\u010de, v skladu s trenutnim dogajanjem in na\u0161im ob\u010dutenjem trenutnega dogodka. To lahko pomeni, da se na vsak dogodek odzovemo druga\u010de, njemu primerno in s tem si zmanj\u0161amo stres in napetost, ki bi nastala pri na\u0161em ustaljenem reagiranju.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u010cuje\u010dnost nam bo pomagala tudi pri vodenju ljudi. V pomo\u010d nam bo pri opazovanju do\u017eivljanja razlu\u010dnih situacij pri vodenju, s tem se bomo kot vodje la\u017eje prilagajali situacijam, s katerimi se sre\u010dujemo pri delu z ljudmi. Na\u0161i odzivi ne bodo avtomatski, te lahko pri vodenju napravijo veliko \u0161kode, postali bodo prilagojeni in mi bomo s tem bolj uspe\u0161ni, spro\u0161\u010deni in tudi bolj\u0161i pri vodenju.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V pomo\u010d nam bo pri vsaki dejavnosti, ki jo v \u017eivljenju po\u010dnemo, ker se bomo zavedali, kaj se z nami dogaja, ne bomo podlegli vsem mislim, ki se nam pojavijo, ker bomo sposobni odreagirati druga\u010de.\u00a0 S \u010duje\u010dnostjo se nau\u010dimo sprejeti samega sebe, kako najdemo \u010das, da se ustavimo, kak\u0161ne so na\u0161e misli in \u010dustva, da se nau\u010dimo probleme gledati na nov, druga\u010den na\u010din.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u010cuje\u010dnost je potrebno vaditi in z vadbo se vedno bolj razvija. Za uspe\u0161no, manj stresno in uspe\u0161nej\u0161e \u017eivljenje je \u010duje\u010dnost bistvenega pomena.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u010cuje\u010dnost je \u010dlove\u0161ka lastnost, ki jo imamo vsi, je pa pri vsakemu posamezniku druga\u010de izra\u017eena. Vsak od nas jo lahko razvije, \u010de ima za to \u017eeljo in voljo do sprememb v svojem do\u017eivljanju in \u017eivljenju.\u00a0 Koristi \u010duje\u010dnosti se ka\u017eejo pri zmanj\u0161evanju stresa, zdravljenju depresivnih stanj, na podro\u010dju partnerskih odnosov, na podro\u010dju zdravljenja raka, u\u010dinkuje tudi pri krepitvi imunske funkcije. \u010cuje\u010dnosti se lahko nau\u010dimo s pomo\u010djo coachinga, veliko pa jo uporabljamo in razvijamo tudi v terapevtskem delu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Matja\u017e Ko\u0161ir<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><a href=\"mailto:Matjaz.kosir@energos-svetovanje.si\"><span style=\"font-size: 14px;\">Matjaz.kosir@energos-svetovanje.si<\/span><\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">matjaz.kosir@psiho-terapevt.si<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><a href=\"http:\/\/www.psiho-terapevt.si\">www.psiho-terapevt.si<\/a><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><em><span style=\"font-size: 14px;\">\u00bbSedanjost je edini \u010das, ki ga kdor koli od nas ima, da je \u017eiv &#8211; da kar koli ve &#8211; da zaznava &#8211; da se u\u010di &#8211; da deluje &#8211; da se spreminja &#8211; da se zdravi.\u00ab<\/span><\/em><\/p>\n<p><em><span style=\"font-size: 14px;\">Jon Kabat-Zinn<\/span><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vsak od nas je verjetno \u017ee ve\u010dkrat dobil nasvet: \u201d\u017divi za danes!\u201d ali \u201d\u017divi za ta trenutek in se ne ukvarjaj s preteklostjo in prihodnostjo.\u201d Ve\u010dinoma se zamislimo in ugotovimo, da \u00a0to ni dobro po\u010deti in stvar je za nas zaklju\u010dena. Koliko \u010dasa pa pre\u017eivimo v sedanjosti? Ob\u010dutek imamo, da veliko, ker druga\u010de ne bi [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":733,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=188"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1324,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188\/revisions\/1324"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/733"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=188"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=188"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=188"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}