Posredne koristi so zmanj\u0161anje zalog, pove\u010danje fleksibilnosti proizvodnje in racionalizacija orodij. Neposredne koristi pa vklju\u010dujejo:<\/p>\n
- \n
- zmanj\u0161anje \u010dasa menjave orodij,<\/li>\n
- zmanj\u0161anje \u010dasa za fino nastavitev,<\/li>\n
- zmanj\u0161anje napak pri menjavah,<\/li>\n
- izbolj\u0161anje kakovosti proizvodov in<\/li>\n
- ve\u010djo varnost pri menjavi orodij.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
Hitrej\u0161e menjave orodij omogo\u010dajo maloserijsko proizvodnjo, proizvodnjo \u0161ir\u0161ega asortimana proizvodov in s tem bolj\u0161e mo\u017enosti fokusiranja na kupca. Manj\u0161e serije pa omogo\u010dajo zmanj\u0161evanje zalog (slika 1).<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-8.jpg\")
<\/em><\/p>\nSlika 1: Povezava med velikostjo serij in zalogami <\/em><\/p>\n
<\/p>\n
Ko govorimo o ve\u010dji fleksibilnosti proizvodnje, mo\u017enosti proizvajanja manj\u0161ih serij razli\u010dnih proizvodov in s tem zadovoljitvi \u0161ir\u0161ega spektra kupcev, je treba poudariti, da mora podjetje dose\u010di hiter tok vrednosti, da bo lahko v polni meri izkoristilo to prednost. V nasprotnem lahko podjetje kopi\u010di zaloge manj\u0161ih serij na enak na\u010din, kot pri velikih serijah. V primeru slabega podjetja, ki ne zna izkoristiti proizvodnje v manj\u0161ih serijah, je ceneje proizvajati v velikih serijah. Podjetje mora torej biti na visoki stopnji vitkosti procesa, da bo mo\u017enost proizvodnje manj\u0161ih serij lahko u\u010dinkovito izkoristilo.<\/p>\n
Povezavo med stro\u0161ki menjave orodij in stro\u0161ki zalog vidimo na sliki 2. Stro\u0161ki menjave z velikostjo serije padajo, stro\u0161ki zalog pa rastejo. S tem ko se skraj\u0161a \u010das menjave, se zni\u017eajo stro\u0161ki menjave, zmanj\u0161a se velikost serije in zni\u017eajo se stro\u0161ki zalog.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/07\/SMED-ver-9.jpg\")
<\/p>\nSlika 2: Povezava med stro\u0161ki menjave orodij in stro\u0161ki zalog <\/em><\/p>\n
<\/p>\n
Uporaba metode SMED, s katero je mo\u017eno drasti\u010dno skraj\u0161ati \u010das menjave, je naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din doseganja srednje poti med raznovrstno maloserijsko proizvodnjo ter minimalnimi zalogami.<\/p>\n
Pri uvedbi proizvodnje z minimalnimi zalogami lahko pri\u010dakujemo naslednje pozitivne u\u010dinke:<\/p>\n
- \n
- pove\u010danje hitrosti obra\u010danja kapitala (vi\u0161ji koeficient obra\u010danja zalog),<\/li>\n
- zman\u0161anje zalog nas vodi k bolj\u0161i izkori\u0161\u010denosti prostora,<\/li>\n
- zman\u0161anje verjetnosti pojavljanja nekurantnega blaga,<\/li>\n
- pove\u010danje proizvodnje ter odprava skladi\u0161\u010dnih nalog,<\/li>\n
- zman\u0161anje koli\u010dine skladi\u0161\u010dnega inventarja,<\/li>\n
- zmanj\u0161evanje ali izlo\u010danje vmesnih skladi\u0161\u010d.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
Metoda SMED ponuja \u0161e naslednje prednosti:<\/p>\n
- \n
- skraj\u0161anje preto\u010dnega \u010dasa,<\/li>\n
- pove\u010danje produktivnosti,<\/li>\n
- enostavnej\u0161e vzdr\u017eevanje proizvodnega sistema,<\/li>\n
- zmanj\u0161anje potrebne usposobljenosti delavcev,<\/li>\n
- poskusne izdelave so minimizirane ali celo nepotrebne,<\/li>\n
- nujna naro\u010dila so lahko hitro izdelana.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
Pri analizi uporabnosti metode SMED so ugotovili, da obstajajo velike razlike med podjetji, ki so jo uvajali. Razlike so temeljile na organizacijskih ovirah, odporu do sprememb in te\u017eavah pri opa\u017eanju prilo\u017enosti za izbolj\u0161ave. Uvajanje metode SMED je usojeno na propad, \u010de ni pravilnega treninga zaposlenih in izmenjave dose\u017eenih rezultatov med sodelujo\u010dimi.<\/p>\n
Pred razvojem metode SMED je bil najbolj\u0161i na\u010din minimiranja stro\u0161kov zastojev opreme zaradi menjave orodij proizvajanje velikih serij, in na ta na\u010din dose\u010di najmanj\u0161i mo\u017eni dele\u017e \u010dasa zastojev na proizvod. Min in Pheng ugotavljata, da je optimalna koli\u010dina proizvodne serije dose\u017eena takrat, ko so stro\u0161ki zalog izena\u010deni s stro\u0161ki menjave orodij.<\/p>\n
Moreira navaja, da vpra\u0161anje okoli optimalne koli\u010dine proizvodne serije ostaja odprto, saj je treba ra\u010dunati optimalno koli\u010dino za vsako proizvodno serijo posebej. Proizvodnja velikih serij ima visoke stro\u0161ke kapitala, vezanega v zalogah. \u010ce pri\u0161tejemo \u0161e oportunitetne stro\u0161ke, postane proizvodnja v velikih serijah nerentabilna.<\/p>\n
Uvajanje metode SMED mora vklju\u010devati proizvodne delavce, ki so dnevno vpleteni v proizvodni proces. Le-ti so tisti, ki bodo poiskali najbolj\u0161e re\u0161itve za probleme v proizvodnji. Priporo\u010deno je, da se metoda SMED uvede v podjetjih, kjer zaposleni \u017ee imajo nekaj izku\u0161enj s procesom nenehnih izbolj\u0161av. V nasprotnem se lahko uvedba metode izka\u017ee za neuspe\u0161no zaradi odpora delavcev do sprememb.<\/p>\n
Metoda SMED je metoda nenehnih izbolj\u0161av. Ko je dolo\u010den cilj dose\u017een, se definira nov zahtevnej\u0161i cilj.\u00a0 Postopke menjave orodij je treba vsaki\u010d znova premisliti in oceniti. Ko dose\u017eemo \u017eeleni postopek, ga je treba standardizirati in izobraziti ljudi za nov na\u010din dela.<\/p>\n
Spodaj je prikazan primer izpolnjene SMED tabele, s katero si pomagamo pri analizi postopka menjave orodja.<\/p>\n
<\/p>\n
\n\n
\n <\/td>\n MENJAVA ORODJA – STROJ <\/strong>O16 – TO\u010cKANJE IN DOZIRANJE STENE<\/strong><\/td>\n <\/td>\n <\/td>\n Aktivnost<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n \u0160t.<\/strong><\/td>\n Aktivnost<\/strong><\/td>\n \u010cas <\/strong><\/td>\n Skupni \u010das <\/strong><\/td>\n Notranja<\/strong><\/td>\n Zunanja<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n 1.<\/td>\n Vnos v glavni ra\u010dunalnik – za\u010detek menjave<\/td>\n 0:00:32<\/td>\n 0:00:32<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 2.<\/td>\n Menjava varilne kapice – stroj o16<\/td>\n 0:00:37<\/td>\n 0:01:09<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 3.<\/td>\n Privijanje vijakov – stroj o17 – 2 delavca<\/td>\n 0:01:05<\/td>\n 0:02:14<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 4.<\/td>\n Vnos v lokalna ra\u010dunalnika 1, 2 (2. delavec nastavlja stroj o17)<\/td>\n 0:00:18<\/td>\n 0:02:32<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 5.<\/td>\n Nastavitev orodja za doziranje\u00a0 stene na kro\u017eni mizi – stroj o16<\/td>\n 0:08:12<\/td>\n 0:10:44<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 6.<\/td>\n Vnos v lokalni ra\u010dunalnik – potrditev menjave
\n(2. delavec privija vijake – stroj o18)<\/td>\n0:00:23<\/td>\n 0:11:07<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 7.<\/td>\n Nastavitev stroja o18<\/td>\n 0:00:27<\/td>\n 0:11:34<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 8.<\/td>\n Vnos v ra\u010dunalnike (glavni, lokalna 1,2), zagon linije<\/td>\n 0:00:25<\/td>\n 0:11:59<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 9.<\/td>\n Spremljanje delovanja<\/td>\n 0:02:02<\/td>\n 0:14:01<\/td>\n <\/td>\n Z<\/td>\n<\/tr>\n \n 10.<\/td>\n Privijanje vijaka – stroj o18<\/td>\n 0:01:07<\/td>\n 0:15:08<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 11.<\/td>\n Spremljanje delovanja<\/td>\n 0:00:54<\/td>\n 0:16:02<\/td>\n <\/td>\n Z<\/td>\n<\/tr>\n \n 12.<\/td>\n Kontrolna meritev in nastavitev stroja o17<\/td>\n 0:01:32<\/td>\n 0:17:34<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 13.<\/td>\n Kontrolna meritev na stroju o18<\/td>\n 0:00:19<\/td>\n 0:17:53<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 14.<\/td>\n Popravek nastavitve stroja o17<\/td>\n 0:01:54<\/td>\n 0:19:47<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n \n 15.<\/td>\n Spremljanje delovanja<\/td>\n 0:00:31<\/td>\n 0:20:18<\/td>\n <\/td>\n Z<\/td>\n<\/tr>\n \n 16.<\/td>\n Zastoj na stroju o23<\/td>\n 0:32:19<\/td>\n 0:52:37<\/td>\n N<\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n Slika 3: SMED tabela<\/em><\/p>\n
<\/p>\n
Gregor Jus<\/p>\n
Energos d.o.o.<\/p>\n
Svetovalec<\/p>\n