{"id":193,"date":"2011-02-07T11:00:00","date_gmt":"2011-02-07T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=193"},"modified":"2017-10-26T18:37:24","modified_gmt":"2017-10-26T16:37:24","slug":"resevanje-sporov-z-mediacijo-tudi-v-podjetju-in-med-podjetji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/resevanje-sporov-z-mediacijo-tudi-v-podjetju-in-med-podjetji\/","title":{"rendered":"RE\u0160EVANJE SPOROV Z MEDIACIJO \u2013 TUDI V PODJETJU IN MED PODJETJI"},"content":{"rendered":"

RE\u0160EVANJE SPOROV Z MEDIACIJO \u2013 TUDI V PODJETJU IN MED PODJETJI<\/span><\/strong><\/p>\n

Spor na delovnem mestu med sodelavci, spor o tem, kako je treba nekaj storiti ali izpeljati, spori zaradi razlik v stali\u0161\u010dih, v razumevanju, povezano s pozameznikovimi vrednotami in standardi pa tudi spori med gospodarskimi subjekti zaradi neustrezno zaklju\u010dene situacije, prepozne dostave ali zapadle terjatve. <\/span><\/strong><\/p>\n

Odlo\u010damo se med tremi re\u0161itvami. Standardni sta, da spor potla\u010dimo in delujemo, kot da je vse v najlep\u0161em redu ali da se odlo\u010dimo za sodno pot. Alternativna je, da udele\u017eenca spora napotimo na mediacijo. Z aktivnim sodelovanjem bosta lahko poleg sprejemljive jima re\u0161itve, ponovno vzpostavila\u00a0 odnos za nadaljno sodelovanje.<\/span><\/strong>\u00a0<\/span><\/p>\n

Podjetja se s spori sre\u010dujejo, dogajajo se znotraj podjetij in med podjetji. Znotraj podjetij so razli\u010dna glede na starostno in izobrazbeno strukturo zaposlenih ter v razmerju med spoloma, v \u0161tevilu name\u0161\u010denih v enem prostoru, medsebojne delovne odvisnosti, vrste in stopnje obremenitve, odgovornosti, mo\u017enost upo\u0161tevanja posebnosti \u00a0posameznikovega privatnega \u017eivljenja, soo\u010danja se s spremembami v poslovnem in delovnem procesu. Spori med podjetji so gospodarski ali trgovinski spori. Najpogosteje so posledica neizpolnjenih pogodbenih zahtev glede pla\u010dil, dobave materiala, kakovosti izdelka ali storitve, nespo\u0161tovanja rokov in podobno. Podjetje je lahko tudi udele\u017eenec spora zaradi enostranske prekinitve pogodbe o zaposlitvi. \u00a0Ne glede na vrsto spora je cilj, da se spor kon\u010da v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu, s \u010dim ni\u017ejimi stro\u0161ki ter z re\u0161itvijo, ki bo sprejemljiva za obe strani, saj je to najve\u010dje zagotovilo, da se v prihodnosti ista zgodba ne bo ponovila.<\/span><\/p>\n

Spore redko spro\u017eijo sama vsebinska vpra\u0161anja ali navzkri\u017eje interesov.<\/strong> Pogosto izhajajo iz nesporazuma, premalo spo\u0161tovanja ali obzirnosti, trk jazov, pomanjkanja \u010dasa, nepotrpe\u017eljivosti ali negotovosti, ki jih povzro\u010di nezadosten nadzor nad dogajanjem. In \u010de jih pravo\u010dasno ne re\u0161imo, se pozornost preusmeri k osebnim obto\u017eevanjem oziroma od izvirne vsebine k osebnosti nasprotne strani. Od posameznika in njegove interpretacije dogodka, stopnje pomembnosti in \u010dustvenih spominov, \u00a0je odvisen nadaljni razvoj akcij in reakcij. V primerih, ko so udele\u017eenci konflikta nagnjeni k zaostrovanju, se le ta lahko razvije do \u00bbneskon\u010dnih\u00ab razse\u017enosti.<\/span><\/p>\n

Za\u010dne se z napetostjo in razlikami med sodelujo\u010dima, na za\u010detku jih obravnavata racionalno, \u0161e vedno nadzorovano, oba sodelujeta in i\u0161\u010deta re\u0161itev. <\/strong>Spor se vrti okrog vsebine, vsak posameznik stoji na svojih stali\u0161\u010dih, ki izvirajo iz njegovega prepri\u010danja, vedenja, izku\u0161enj, poznavanja, ob\u010dutka. Spor je podoben gospodarskemu sporu, potrebna so pogajanja, v\u010dasih pomaga svetovalec, ki usmerja ali razsodnik, ki odlo\u010di. \u010custva niso vpletena. \u010ce se spor nadaljuje, udele\u017eenca nista ve\u010d osredoto\u010dena le na vsebino, pomemben jima postaja tudi postopek. Kaj se je zgodilo, kako se je zgodilo in kaj napa\u010dnega je bilo povedanega ali narejenega. Sogovornika postajata razdra\u017eena, vzpostavi se odnos poraz-zmaga, sledijo gro\u017enje z ukrepi. Prepir postaja oseben. \u010ce se v tej fazi ne bo vklju\u010dila tretja, nevtralna oseba, je malo verjetnosti, da se bo spor re\u0161il (re\u0161il v smislu nadaljnega sodelovanja). Potem sledi le \u0161e sovra\u0161tvo. Uveljavljanje lastnih potreb in interesov ni ve\u010d tako pomembno, udele\u017eenca spora imata drug o drugem najslab\u0161e mnenje, vse ve\u010dje je prizadevanje po povzro\u010danju \u0161kode drugi strani.<\/span><\/p>\n

Posledice nere\u0161enega spora so razli\u010dne. <\/strong>Prekinjena ali oslabljena je komunikacija, zaupanje je poru\u0161eno, sodelovanje je manj u\u010dinkovito. Nerazumevanje ali celo sovra\u0161tvo lahko vodi v psihi\u010dno in fizi\u010dno nasilje, zatiranje, izklju\u010ditev ali izob\u010denje, spor se lahko prenese na sodelavce ali dru\u017einske \u010dlane. \u00a0Neredko se poslab\u0161a zdravstveno stanje\u00a0 ljudi, ki so v trajnej\u0161em sporu, sledi odsotnost z dela, povi\u0161a se stopnja absentizma. Med podjetji se prekine sodelovanje. V drugih primerih so podjetja\u00a0 dol\u017ena izpla\u010dati s sodbo pridobljene visoke odpravnine ali celo zagotoviti ponovno zaposlitev odpu\u0161\u010denega delavca.<\/span><\/p>\n

Sporu se popolnoma ni mogo\u010de izogniti.<\/strong>\u00a0 Za rast, za spremembe, konstruktivne odlo\u010ditve je nujno potreben. Je prilo\u017enost za pogovor, izmenjavo stali\u0161\u010d, iskanje skupnih re\u0161itev, odkrivanje novih mo\u017enosti.\u00a0 Ko je oseba v sporu, ima prilo\u017enost, da se (poleg z drugim) sre\u010da tudi sama s seboj. Spor predstavlja to\u010dko odlo\u010ditve, ko je potrebno z odnosom nekaj narediti, na\u010din re\u0161evanja pa pove, kako kakovosten je odnos. Spor se lahko razraste v prepir, nasilje in destruktivno vpliva na okolico, lahko pa iz spora izstopimo po mirni poti.<\/span>
\n<\/span><\/p>\n

Eden izmed na\u010dinov za mirno re\u0161evanje sporov je mediacija.<\/strong> Mediacija je neformalen, strukturiran postopek, v katere<\/span>m se stranke v sporu (medianti) ob pomo\u010di tretje, nevtralne osebe (mediator) pogovorijo, si izmenjajo stali\u0161\u010da, interese ter posku\u0161ajo najti re\u0161itev, ki je za obe strani sprejemljiva. Ker sta do re\u0161itve pri\u0161li stranki sami, obstaja ve\u010dja verjetnost, da bodo njuni nadaljni medsebojni odnosi strpnej\u0161i, bolj razumevajo\u010di ter odprti v prihodnost.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Mediacijo vodijo mediatorji<\/strong>. Med seboj se razlikujejo glede na na\u010din sodelovanja pri mediacijah, stopnjo aktivnosti od bolj pasivnih, ki se vklju\u010dujejo po potrebi, do aktivnej\u0161ih, ki prevzamejo vlogo re\u0161evanja konfliktov. Dober mediator je oseba, ki izpolnjuje z zakonom dolo\u010dene pogoje ter ima visoko razvito \u010dustveno inteligenco. Pomemben je mediatorjev psiholo\u0161ki pristop, razumevanje ozadja problema, hitro razmi\u0161ljanje ter povezovanje razli\u010dnih vsebin. Dodano vrednost mediatorju dajo vsa znanja in izku\u0161nje, ki si jih je pridobil v teku \u0161tudija, zaposlitve, \u017eivljenske izku\u0161nje\u00a0 ter dodatnega usposabljanja (transakcijska analiza ali nevro lingvisti\u010dno programiranje, osebnostna rast, osebno in organizacijsko svetovanje, re\u0161evanje konfliktov in podobno). Ve\u010djo \u0161irino, ki si jo je v tem obdobju pridobil, ve\u010dja verjetnost je, da bo mediator pronicljiv, neobremenjen, razumevajo\u010d in odlo\u010den, s tem pa tudi ve\u010dje zagotovilo, da bo prispeval k u\u010dinkovitej\u0161emu re\u0161evanju sporov.<\/span><\/p>\n

Mediacija se za\u010dne z nagovorom mediatorja.<\/strong> V uvodu predstavi osnovna na\u010dela, ki govorijo o prostovoljnosti, zaupnosti, enakopravnosti udele\u017eencev ter hitrosti postopka. Sodelovanje na mediaciji je za vsakega udele\u017eenca prostovoljno in je lahko v vsakem trenutku preklicano. Tudi mediator lahko prekli\u010de soglasje, \u010de ugotovi, da se od re\u0161itve udele\u017eenca oddaljujeta. Vse o \u010demer se je na mediacijskem sre\u010danju govorilo, je zaupne narave, mediator in udele\u017eeca se s podpisom mediacijske pogodbe zave\u017eejo k mol\u010de\u010dnosti. Mediator obravnava oba udele\u017eenca spora enakopravno, ne glede na njun izhodi\u0161\u010dni polo\u017eaj. Obi\u010dajno mediacijska sre\u010danja trajajo uro do uro in pol.\u00a0 Hitrost re\u0161evanja spora je odvisna od udele\u017eencev samih, od njunega aktivnega sodelovanja ter od njune \u017eelje po re\u0161itvi, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Mediator jima v fazi raziskovanja pri tem pomaga. Potem, ko udele\u017eenca predstavita vsak svoje stali\u0161\u010de, mediator s posameznimi tehnikami, po potrebi tudi lo\u010denimi sestanki umirja napetost med njima ter ju usmerja k vzpostavitvi konstruktivne komunikacije. Z vpra\u0161anji ju vodi in jima omogo\u010da, da izra\u017eata svoje mnenje, ob\u010dutke, stali\u0161\u010da in interese o konkretni zadevi. \u00a0Ko so dejstva razkrita, interesi poznani, se za\u010dne faza pogajanj. I\u0161\u010de se re\u0161itev, ki bi jo bila pripravljena oba medianta sprejeti. Tudi\u00a0 v tej fazi se mediator poslu\u017euje lo\u010denih sestankov z namenom odkrivanja pogajalskega prostora enega in drugega medianta. V zaklju\u010dni fazi se pripravi in\u00a0 oblikuje dogovor v skladu z dogovorjeno re\u0161itvijo, katerega obe stranki podpi\u0161eta.<\/span><\/p>\n

V juniju 2010 je stopil v veljavo Zakon o alternativnem re\u0161evanju spora (ZARSS, Uradni list RS, \u0161t. 97\/2009), ki uvaja mediacijo na slovenska sodi\u0161\u010da. Izven sodi\u0161\u010d mediacija pri nas \u0161e ni uveljavljen postopek. Vzrokov za to je ve\u010d:<\/span><\/p>\n