{"id":194,"date":"2011-02-07T11:00:00","date_gmt":"2011-02-07T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=194"},"modified":"2017-10-31T07:30:22","modified_gmt":"2017-10-31T06:30:22","slug":"tudi-v-poslovnem-svetu-lahko-obstajajo-zdrave-in-nezdrave-simbioze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/tudi-v-poslovnem-svetu-lahko-obstajajo-zdrave-in-nezdrave-simbioze\/","title":{"rendered":"TUDI V POSLOVNEM SVETU LAHKO OBSTAJAJO ZDRAVE IN NEZDRAVE SIMBIOZE"},"content":{"rendered":"<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">TUDI V POSLOVNEM SVETU\u00a0LAHKO OBSTAJAJO ZDRAVE IN NEZDRAVE SIMBIOZE<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V psihologiji izraz simbioza ozna\u010duje tak\u0161no skupnost dveh ali ve\u010d oseb, v kateri je medsebojna odvisnost tako mo\u010dna, da \u010dlan simbioze verjame, da ne bi mogel pre\u017eiveti brez drugih \u010dlanov simbiotske skupnosti. Ko sta dve osebi v simbiozi takrat, druga drugo zajemata s svojo ego mejo in \u0161irita svoj Jaz na drugo osebo. Zato govorimo o simbiozi, kadar dve osebi predstavljata skupaj eno osebnost.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">ZDRAVA IN PATOLO\u0160KA SIMBIOZA<\/span><\/strong><strong><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">O zdravi simbiozi govorimo, kadar je simbiotski odnos nuja in je ena oseba resni\u010dno nesposobna za samostojno \u017eivljenje, kot je primer otroka in skrbnika ali primer fizi\u010dno in\/ali mentalno hendikepirane osebe, za katero skrbi druga oseba.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">O patolo\u0161ki\/nezdravi simbiozi govorimo, kadar sta obe osebi sposobni za samostojno \u017eivljenje, a je vzpostavljen simbioti\u010den odnos. Pri patolo\u0161ki simbiozi osebe vedno odpisujejo dolo\u010dene vidike sebe, drugih ali situacije. Lahko se pojavi med star\u0161em in otrokom (podalj\u0161ana, inverzna simbioza), med dvema otrokoma (pogosto v primeru dvoj\u010dkov) ali med odraslimi ljudmi (najpogosteje v ljubezenskih odnosih), kot bomo videli iz opisanih primerov\u00a0 na koncu prispevka, pa tudi v poslovnem svetu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">SIMBIOZA MAME IN OTROKA<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Novorojen\u010dek je popolnoma nesposoben za samostojno \u017eivljenje in tako je za njega simbioza z mamo ali skrbnikom enostavno potreba. Simbioza pa ni samo nujna za pre\u017eivetje otroka, ampak brez kvalitetne simbioze tudi ni ustreznega psihi\u010dnega in emocionalnega razvoja ter socializacije. Vse, dokler je otrok nesposoben za samostojno \u017eivljenje, je odvisen in mora biti v simbiozi z mamo ali skrbnikom. \u0160ele ko postane sposoben za samostojno \u017eivljenje, je dovolj odrasel, da lahko zapusti simbiozo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Simbioza je odnos odvisnosti, katere razvoj je usmerjen k doseganju neodvisnosti. Cilj odra\u0161\u010danja je dose\u010di odraslost. Dober star\u0161 je tisti, ki ve, da je njegov glavni cilj priprava otroka za samostojno \u017eivljenje v \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi, ki sledi temu cilju in ko pride \u010das za to, otroku tudi dovoli, da se osamosvoji. Ko postaja otrok v procesu odra\u0161\u010danja vse bolj sposoben v razli\u010dnih vidikih \u017eivljenja, se s tem menjava tudi kvaliteta simbioze.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Simbioza med mamo in otrokom je tak\u0161en odnos, kjer so potrebe otroka na prvem mestu. To pomeni, da je \u017eenska pripravljena, da postane mama, ko je zrela, da se odre\u010de nekaterih svojih \u017eelja in se za dolo\u010den \u010das postavi v vlogo zadovoljevanja potreb otroka. Z vidika ego stanj to pomeni, da za dolo\u010deno obdobje izklju\u010di svoje ego stanje Otroka. \u010ce mati ni pripravljena na samoodrekanje in izklju\u010ditev svojega ego stanja Otroka, kot je to primer pri infantilnih mamah ali pri neza\u017eelenih nose\u010dnostih, je odnos mame do otroka ambivalenten. Iz svojih ego stanj Star\u0161a in Odraslega ka\u017ee skrb in ljubezen do otroka, po drugi strani pa sovra\u017een odnos iz svojega ego stanja Otroka.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Simbioza nastane tako, da mati, ki za\u010dasno izklju\u010di svoje ego stanje Otroka vstopi v simbiozo s svojim ego stanjem Star\u0161a in Odraslega s svojim otokom, ki vstopi v simbiozo z edinim ego stanjem, ki ga ima in to je ego stanje Otroka.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1540\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2011\/02\/Mati-in-otrok_simbioza.png\" alt=\"\" width=\"399\" height=\"243\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2011\/02\/Mati-in-otrok_simbioza.png 399w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2011\/02\/Mati-in-otrok_simbioza-300x183.png 300w\" sizes=\"(max-width: 399px) 100vw, 399px\" \/><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Da lahko simbioza deluje, je neobhodno, da mati do dolo\u010dene mere izklju\u010di svoje ego stanje Otroka. Izklju\u010ditev je energetski manever, s katerim se izlo\u010di energija iz dolo\u010denega ego stanja. To v praksi pomeni, da materi niso ve\u010d najbolj pomembne \u017eelje in potrebe njenega Otroka (njene osebne \u017eelje), ampak so ji pomembnej\u0161e potrebe njenega pravega otroka.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1542\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2011\/02\/Mati-in-otrok_simbioza1.jpg\" alt=\"\" width=\"241\" height=\"170\" \/>\u00a0<\/span><\/p>\n<p><em><span style=\"font-size: 14px;\">Slika: Mati z za\u010dasno izklju\u010denim ego stanjem Otroka usmerja svojega Star\u0161a in Odraslega k otroku.<\/span><\/em><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Otrok ima potrebo po stabilni in kvalitetni simbiozi<\/span><\/strong>, ker je od nje odvisno njegovo pre\u017eivetje ter njegov razvoj. Za otroka so posebno travmati\u010dne situacije, ko je bolan in mora v bolni\u0161nico. Sodobna pediatrija \u017ee poudarja pomembnost otrokove pravice do simbioze, tako da v \u0161tevilne bolni\u0161nice majhne otroke sprejmejo skupaj z mamo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Obstajajo tudi \u0161tevilne raziskave, ki dokazujejo, da otroci, ki so v in\u0161titucijah lo\u010deni od svojih mater, razvijejo \u0161tevilne motnje, onemogo\u010den pa je tudi vsestranski razvoj otroka. Nepopolna simbioza vodi do motenj v vseh treh ego stanjih: neprimerne in nepopolne izku\u0161nje v Otroku, nezadostna internalizacija in socializacija Star\u0161a in nerazviti Odrasli.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V \u010dasu simbioze otrok ponotranja mamo in te ponotranjene predstave postanejo osnova za izgradnjo psihi\u010dnih struktur, ki so predpogoj za zdrav razvoj njegove osebnosti. Glavna problematika, ki se pri osebah, ki kot otroci niso bili v kvalitetnem simbioti\u010dnem odnosu, pojavlja kasneje v \u017eivljenju, je deficit na podro\u010dju povezanosti z drugimi osebami, \u010dustvenih odnosov z drugimi ljudmi (vklju\u010dno s partnerskimi in odnosi z lastnimi otroki). Ravno zaradi primanjkljajev v ego stanju Star\u0161a imajo te osebe pogosto te\u017eave, da bi bili odgovorni star\u0161i svojim otrokom. <strong>Simbiotski primanjkljaj se pogosto prena\u0161a med generacijami, ker se oseba, ki je sama do\u017eivela simbiotski primanjkljaj, vede do svojih otrok na enaka na\u010din.<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">NEZDRAVA SIMBIOZA V POSLOVNEM SVETU<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V moji poslovni praksi pa velikokrat opa\u017eam tudi sindrome nezdrave simbioze v poslovnem svetu. Pri tem imam v mislih dve mo\u017enosti: ali gre za nezdrav simbioti\u010dni odnos med podjetnikom in njegovim podjetjem, po drugi strani pa na simbioti\u010dne odnose, ki so vidni v kombinaciji mogo\u010dnega avtokratskega vodje in pasivnih, odvisnih zaposlenih.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Oglejmo si prvi primer nezdrave simbioze (podjetnik-podjetje): podjetnik, lastnik manj\u0161ega orodjarskega podjetja z 18 zaposlenimi ima pred seboj poslovni izziv (obenem pa tudi problem), da bi se po dalj\u0161em delovanju kot lastnik-mened\u017eer-vodja-podjetnik v lastnem podjetju umaknil in prepustil podjetje nasledniku, najetemu mened\u017eerju, ki bo v njegovem imenu vodil podjetje. Problem pa je v tem, ker je do sedaj vedno sam sprejemal in odgovarjal za vse klju\u010dne odlo\u010ditve (najsibodo strate\u0161ko poslovne, pa tudi strokovne), imel kontakte z vsemi klju\u010dnimi strankami, se pojavljal v javnosti kot ikona svojega podjetja, zaposlenim pa prepu\u0161\u010dal samo operativne, rutinske naloge \u2013 kar pomeni, da je celotna konkuren\u010dna prednost njegovega podjetja vezana na njega, njegove strokovne kompetence in socialni kapital, obenem pa on \u0161e vedno vidi podjetje kot njegovega otroka, od katerega ni pripravljen prerezati popkovine. Kar pomeni, da tudi, ko je kon\u010dno predal podjetje mened\u017eerju, stalno posega v njegove odlo\u010ditve, se dogovarja s klju\u010dnimi partnerji (strankami) mimo njega in se v praksi zaradi simbioze s podjetjem ni pripravljen odre\u010di svoji mened\u017eersko vodstveni vlogi in prevzeti samo lastni\u0161ko vlogo. Zato je bila logi\u010dna posledica ta, da je do sedaj \u017ee petkrat menjal mened\u017eerje, s katerimi delom ni bil zadovoljen; vsaki\u010d, ko je odpustil direktorja, se je on vrnil nazaj v podjetje kot direktor, ponovno poskusil z novim direktorjem, ki pa ni bil po njegovem okusu, saj je njegova simbioti\u010dna vez s podjetjem premo\u010dna.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Dokaj podoben je tudi primer odlo\u010dnega, mo\u010dnega in avtokratskega vodje ve\u010djega slovenskega podjetja, ki do svojih podrejenih prevzema vlogo kriti\u010dnega Star\u0161a: sestanki njegove ekipe zaposlenih vedno izgledajo kot njegov monolog, kjer ni zadovoljen s tem, kar so opravili, vsako njihovo pobudo in nove ideje zatre, po drugi strani pa pri\u010dakuje, da bodo bolj proaktivni in samoiniciativni. Zaposleni prevzemajo vlogo Otroka, ki se brani, ko jih vodja o\u0161teva za napake, postajajo vedno bolj pasivni in za vsako odlo\u010ditev ali problem hodijo do njega. Namesto, da bi ta vodja takrat odreagiral na na\u010din, da bi skupaj pri\u0161li do re\u0161itve oz. da bi jih vpra\u0161al, kaj oni predlagajo in kak\u0161ne mo\u017ene re\u0161itve vidijo, vedno sam (kot negujo\u010d Star\u0161) predlaga oz. poskrbi za re\u0161itev problema, s tem pa svoje zaposlene dela \u0161e bolj odvisne od njega in ne razvija njihove samoodgovornosti in samoiniciativnost.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vidimo, da je tudi v poslovnem svetu pomembno, da podjetniki in vodje ozavestijo situacije, ko vstopajo v nezdrave simbioti\u010dne odnose in da prekinejo ta simbioti\u010dni odnos. To pa od njih zahteva, da pri sebi razvijajo uravnote\u017eeno in zdravo osebnost, ki deluje z vidika Odraslega ego stanja do sogovornikov: vzdr\u017eevanje enakovredne pozicije v medsebojnih odnosih (jaz sem OK &#8211; ti si OK), spo\u0161tovanje sogovornika in zaupanje v njegove zmo\u017enosti in sposobnosti avtonomnega, suverenega in kvalitetnega odlo\u010danja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">mag. Janez \u017dezlina<\/span><\/p>\n<p>Potentiolog<\/p>\n<p><a href=\"mailto:Janez.zezlina@energos-svetovanje.si\"><span style=\"font-size: 14px;\">Janez.zezlina@energos-svetovanje.si<\/span><\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\">LITERATURA:<\/span><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><em>Bowlby, John<\/em> (1965) <strong>Maternal care and the growth of love.<\/strong> Second edition. London: Penguin, 1990. <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Milivojevi\u0107, <em>Zoran<\/em>: <strong>Materiali za izobra\u017eevanje v transakcijski analizi<\/strong>, 2004<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><em>Schiff, Jacque Lee et al<\/em>. (1975) <strong>Cathexis reader: Transactional analysis of psychosis<\/strong>. New York: Harper &amp; Row.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">\u017dvelc, Gregor: <strong>Zapiski predavanj <\/strong>i<strong>ntegrativne transakcijske analize<\/strong>, 2010<\/span><\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>TUDI V POSLOVNEM SVETU\u00a0LAHKO OBSTAJAJO ZDRAVE IN NEZDRAVE SIMBIOZE V psihologiji izraz simbioza ozna\u010duje tak\u0161no skupnost dveh ali ve\u010d oseb, v kateri je medsebojna odvisnost tako mo\u010dna, da \u010dlan simbioze verjame, da ne bi mogel pre\u017eiveti brez drugih \u010dlanov simbiotske skupnosti. Ko sta dve osebi v simbiozi takrat, druga drugo zajemata s svojo ego mejo [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":763,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[33],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1543,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194\/revisions\/1543"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/763"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}