{"id":205,"date":"2011-06-06T11:00:00","date_gmt":"2011-06-06T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=205"},"modified":"2017-10-26T18:28:04","modified_gmt":"2017-10-26T16:28:04","slug":"bodimo-uspesni-ustvarjalni-opazni-zazeljeni-bodimo-blagovna-znamka-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/bodimo-uspesni-ustvarjalni-opazni-zazeljeni-bodimo-blagovna-znamka-2-del\/","title":{"rendered":"BODIMO USPE\u0160NI, USTVARJALNI, OPAZNI, ZA\u017dELJENI, BODIMO BLAGOVNA ZNAMKA (2. DEL)"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Zdravje.<\/em><\/strong> Je \u010dlovek, ki iz\u017eareva zdravje, dobro po\u010dutje, optimizem, pozitivno naravnanost, \u017eivljenjsko mo\u010d, lep? Je privla\u010den? Zelo. Zdravje je stanje telesnega in du\u0161evnega dobrega po\u010dutja. Zdravo \u017eivljenje je ena od mogo\u010dnih dobrin, ki imajo izjemno mo\u010d, ena od pomembnih vrednot dana\u0161njega \u010dasa, pomeni pametno ravnanje in zavedanje, da brez zdravja ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. Pomembno je polno \u017eiveti in u\u017eivati \u010dim ve\u010d trenutkov na\u0161ega \u017eivljenja, nenehno izbolj\u0161evati kakovost \u017eivljenja.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Sodobni \u010dlovek bi moral bolj inteligentno uporabljati svoje telo, saj je zapletena naprava, ki zahteva redno oskrbovanje, da lahko dobro dela in pri rojstvu ne dobi navodil za uporabo. Izdelati si jih moramo sami tako, da se nau\u010dimo osnovnih zakonitosti njegovega delovanja.\u00a0<\/span><span style=\"font-size: 14px;\"><br \/>\n<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Stresen \u017eivljenjski slog<\/strong> z leti na telesu pusti posledice, problem je v tem, da na\u0161e telo zelo dolgo prena\u0161a obremenitve, preden odpove. \u010ce pretiravamo z delom brez pravega po\u010ditka, z neredno prehrano, ni\u010d gibanja, se upre, zboli. Bolezen pomeni prekora\u010ditev vseh meja, v katerih je \u010dlove\u0161ko telo \u0161e sposobno delovati. Prekomerna te\u017ea in bolezni, ki izvirajo iz tega naslova, postaja velika dru\u017ebeno ekonomska obremenitev, diabetes groze\u010de postaja epidemija tretjega tiso\u010dletja. Skrb za lastno zdravje se za\u010dne pri ustreznem spopadanju s stresom in vsak mora najti nekaj, kar mu pri tem pomaga. Hoja, tek, kolesarjenje, poslu\u0161anje glasbe. Sindrom kroni\u010dne izgorelosti ka\u017ee na to, da nam nih\u010de ne more toliko \u0161kodovati, kot si lahko sami s tem, ko se ukvarjamo z vsemi mogo\u010dimi stvarmi, le s seboj ne. Vse se za\u010dne v glavi, odlo\u010ditev za pozitivno razmi\u0161ljanje o svetu in o sebi, za gibanje, dovolj spanja in urejeno prehrano.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Gibanje<\/strong> je u\u010dinkovito oro\u017eje proti utrujenosti, brezvoljnosti in stresu. Seveda tudi proti odve\u010dnim kilogramom. Ve\u010dina ljudi misli, da je njihovo fizi\u010dno stanje posledica genov in jih krivijo za vse. Po najnovej\u0161ih klini\u010dnih ugotovitvah imajo geni le cca 30 odstotno vlogo pri na\u0161i psihofizi\u010dni kondiciji. Redna telesna aktivnost je za na\u0161e telo, pa tudi du\u0161o veliko bolj pomembna, kot si ve\u010dina zami\u0161lja, mo\u010dno vpliva na na\u0161o splo\u0161no zmogljivost in biti fit je verjetno najvi\u0161ja stopnja dobrega po\u010dutja. Vsaka telesna aktivnost pomeni nalo\u017ebo vase.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pomembno je predvsem zdravo razumevanje te\u017ee in telesa in za za\u010detek moramo vedeti, da na\u0161e telo potrebuje aerobno gibanje, pri katerem bo na\u0161 sr\u010dni utrip med 120 in 140 udarci na minuto in vaje za mo\u010d. <strong>Vaje za mo\u010d<\/strong> so velikokrat zapostavljene, izredno pomembne so za zdravje telesa, ker pove\u010dujejo gibljivost, krepijo vezivno tkivo, kosti, mi\u0161ice, izbolj\u0161ajo presnovo. Dobra primera vadbe za mo\u010d sta <strong>funkcionalna vadba<\/strong> s poudarkom na mi\u0161icah medeni\u010dnega obro\u010da, ki krepi stabilizacijo trupa in omogo\u010da vzravnan polo\u017eaj telesa, kjer je glavni pripomo\u010dek na\u0161e telo in <strong>p<\/strong><strong>ilates<\/strong>, ki uskladi na\u0161 um z na\u0161im telesom. S poudarkom na pravilnem dihanju, poravnavi hrbtenice in medenice, popolni osredoto\u010denosti ter na enakomernih, teko\u010dih gibih se za\u010demo zavedati, kako se na\u0161e telo po\u010duti, kje je postavljeno v prostoru ter kako nadzorovati njegove gibe. Obe vadbi lahko izvedemo z minimalnimi pripomo\u010dki kjer koli, tudi na delovnem mestu.<\/span><strong><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Aerobna telesna aktivnost<\/strong> pomeni prisotnost kisika v telesu. Okrepi srce in o\u017eilje, izbolj\u0161a razpolo\u017eenje, topi ma\u0161\u010dobe. Z redno vadbo okrepimo srce, ki je tako sposobno na\u010drpati z enim utripom ve\u010djo koli\u010dino s kisikom obogatene krvi v mi\u0161ice, posledi\u010dno se frekvenca sr\u010dnega utripa ob premagovanju telesnih naporov zni\u017ea in srce bije po\u010dasneje tudi v mirovanju. Pomislimo, kaj to pomeni za zdravje na\u0161ega telesa in srca v starosti!<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ve\u010dina nas nima predstave, koliko hrane na\u0161e telo potrebuje in pojemo prevelike koli\u010dine, zato je informacija o tem, kaj je <strong>bazalni metabolizem <\/strong>in kako visokega imamo, nujna. Metabolizem ali presnova je se\u0161tevek vseh kemi\u010dnih in fizikalnih sprememb v telesu, pri katerih nastaja energija za \u017eivljenje. Bazalni metabolizem je stopnja s katero telo porablja kalorije v mirovanju, za vzdr\u017eevanje vseh \u017eivljenjskih funkcij in predstavlja kar do 70% skupne porabe energije. To je energija, ki se porablja za dihanje, delovanje \u017eiv\u010dnega sistema, ohranjanje telesne temperature, normalno delovanje prebavil, hormonov itd. Ljudje z manj\u0161im odstotkom telesne ma\u0161\u010dobe imajo vi\u0161ji bazalni metabolizem, kar pomeni, da so mi\u0161ice najve\u010dji porabnik kalorij.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Pomembno:<\/strong> 1 kg puste mi\u0161i\u010dne mase porabi 30 kcal\/dan, 1 kg ma\u0161\u010dobnega tkiva pa le 5 kcal\/dan.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Redno in <strong>uravnote\u017eeno prehranjevanje<\/strong>, prava koli\u010dina in razmerje ogljikovih hidratov, beljakovin, ma\u0161\u010dob, vitaminov in mineralov, vode je klju\u010dno za dobro zdravje in po\u010dutje ter ve\u010djo delovno storilnost. Ve\u010dina ljudje pojemo preve\u010d ogljikovih hidratov, ma\u0161\u010dob in sladkarij, zanemarjamo pa beljakovine, ki so osnovni gradniki telesa. Cilj uravnote\u017eenega prehranjevanja mora biti ohranjanje zdrave sestave telesa in ne izguba telesne te\u017ee. Stradanje iz\u010drpava telo in je zanj zelo nevarno. Zaradi pomanjkanja nujno potrebnih hranil je telo v stresu, slabo deluje, upo\u010dasni se presnova in za\u010dne var\u010devati z energijo. Vsako omejevanje vnosa kalorij ima za posledico tudi padec bazalnega metabolizma. Po besedah mag. Nade Rotovnik Kozjek pri nesmiselnih dietah, kamor spada ve\u010dina popularnih diet, s\u010dasoma upade tudi za 30%.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Prazen \u017eakelj ne stoji pokonci, zato moramo najprej urediti obroke. Veliko ljudi izpu\u0161\u010da zajtrke in malice, kosilo in ve\u010derja pa sta preve\u010d obilna. Z redno telesno dejavnostjo in rednimi obroki pridobimo ve\u010d energije, ve\u010d stvari naredimo v kraj\u0161em \u010dasu, tudi nakupovanje hrane je preprostej\u0161e, ko vemo, kaj potrebuje na\u0161e telo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Po na\u0161ih \u017eilah in srcu kro\u017ei cca.\u00a0pet litrov\u00a0krvi, za obi\u010dajne aktivnosti potrebujemo v njej za eno \u010dajno \u017eli\u010dko sladkorja, \u010de ga je ve\u010d, upo\u010dasni cirkulacijo krvi. Zaradi ohranjanja <strong>ravni sladkorja v krvi<\/strong> naj ne mine ve\u010d kot \u0161tiri ure med obroki, ki morajo imeti v ve\u010dini nizek <strong>glikemi\u010dni indeks<\/strong>, kar pomeni stopnjo oziroma hitrost, s katero hranilo neposredno vpliva na spremembo ravni sladkorja v krvi. V nasprotnem primeru hitremu porastu sladkorja v krvi sledi velika koli\u010dina izlo\u010denega insulina, ki odstrani odve\u010den sladkor iz krvi, ga spreminja in shranjuje v ma\u0161\u010dobne celice, zaradi \u010desar se redimo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Pomembno: <\/strong>Jutri zjutraj za\u010dnite dan s kozarcem vode na te\u0161\u010de, \u010de gre tople, ker jo telo hitreje sprejme in po\u017eene krvni obtok, pojejte sadje, spijte zeleni \u010daj, &#8230; Voda in sadje \u010distita telo, pospe\u0161ujeta prebavo, zeleni \u010daj zni\u017euje raven holesterola, krepi imunski sistem. \u010ce ne gre vse hkrati, pa postopno, navada za navado, najprej voda, sadje, zeleni \u010daj, zajtrk,\u2026<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Javna podoba.<\/em><\/strong> Na sre\u010do imamo izjemno mo\u010dno orodje lepote, svojo <strong><em>obla\u010dilno podobo in urejenost. <\/em><\/strong>\u010clove\u0161ko telo tvori skupaj z obla\u010dili likovno celoto<em>, <\/em>obla\u010dila so predmeti, s katerimi dopolnjujemo in spreminjamo svoj zunanji videz<em>.<\/em> Ugotavljam, da na\u0161a podoba postaja nesramno pomembna in da na podlagi tega \u010dloveku pripi\u0161emo osebnostne lastnosti, da se zavestno ali podzavestno prav vsi med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih po\u0161iljamo z obla\u010dili, urejenostjo, dodatki, vonjem. Gotovo je res, da je najpomembnej\u0161i \u010dlovek, njegovo znanje, izku\u0161nje, sposobnosti, vendar tega ne vidimo in velikokrat nimamo \u010dasa, da bi spoznali, zato je nujno, da na\u0161a \u00bbembala\u017ea\u00ab govori o na\u0161ih lastnostih. Giorgio Armani pravi, da je bolj pomembno, kot biti viden, biti zapomnljiv.Tu nam pride prav ustvarjalnost in nam pomaga razviti ideje, kako se oble\u010di na ve\u010d zanimivih na\u010dinov s kosi, ki jih imamo v omari.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Kako mo\u010dno se svetu predstavljamo s pomo\u010djo svoje javne podobe je dokazal ameri\u0161ki profesor Albert Mehrabian v svoji raziskavi, kjer ugotavlja, da na vsebinsko raven, torej, kaj se dogaja v na\u0161i medsebojni komunikaciji odpade le 7%, na raven odnosov pa odpade kar 93%, od tega na videz 55%, na po\u010dutje pa 38%. Javno podobo torej sestavljajo slika, glas, vsebina. \u010cemu najbolj verjamemo? Tistemu, \u010desar je najve\u010d, sliki.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Z na\u010dinom obla\u010denja oseba ne ka\u017ee zgolj svojega polo\u017eaja, temve\u010d si tudi pove\u010da samozavest, zato je pomembno, kak\u0161ne zna\u010dilnosti ima na\u0161a postava, kako jo prikazati v najlep\u0161i lu\u010di, da jo ne popa\u010dimo, kako z malimi triki preusmerimo pozornost. Dobro je vedeti, katera raven obla\u010denja je primerna za posamezno prilo\u017enost in katere barve nas polep\u0161ajo, v njih delujemo bolj zdravo, poudarijo na\u0161 obraz in o\u010di. Tudi nakupi so bolj zabavni in cenej\u0161i, ker kupujemo prave stvari. Z obleko lahko popravljamo proporce telesa, oblikujemo osebni slog, poudarjamo osebnost, znanja, sposobnosti, brez besed, vnaprej, na kredit. <\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Pomembno:<\/strong> Izberite klju\u010dne kose garderobe, dolo\u010dite svoje barve, dodajajte manj\u0161e kose in dodatke, ki zaznamujejo sezono.<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ob koncu na\u0161ega razmi\u0161ljanja lahko ugotovimo, da splo\u0161no mnenje o <\/span><span style=\"font-size: 14px;\">lepoti presega fizi\u010dno pojavnost, da iz lepega \u010dloveka sije lepota, ker ima stik s seboj, ker se ima rad ali pa kot pravi na\u0161 znani plasti\u010dni kirurg mag. Franc Planin\u0161ek, da je lepota tista izjemna privla\u010dnost, ki prihaja iz daljave kot stalnica, kot ob\u010dutenje ne\u010desa, kar je zasidrano v nevidnem spominu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Lepota je v stanju telesa in duha, ki sta v stiku<\/em><\/strong><strong><em>. <\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pripravila: Alenka Zde\u0161ar, univ.dipl. ekon.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Vodja centra Galerija \u017eivljenja in direktor podjetja Plima donosov d.o.o.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">E: <\/span><a href=\"mailto:zdesar@galerija-zivljenja.si\"><span style=\"font-size: 14px;\">zdesar@galerija-zivljenja.si<\/span><\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">W: <\/span><a href=\"http:\/\/www.galerija-zivljenja.si\/\"><span style=\"font-size: 14px;\">www.galerija-zivljenja.si<\/span><\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zdravje. Je \u010dlovek, ki iz\u017eareva zdravje, dobro po\u010dutje, optimizem, pozitivno naravnanost, \u017eivljenjsko mo\u010d, lep? Je privla\u010den? Zelo. Zdravje je stanje telesnega in du\u0161evnega dobrega po\u010dutja. Zdravo \u017eivljenje je ena od mogo\u010dnih dobrin, ki imajo izjemno mo\u010d, ena od pomembnih vrednot dana\u0161njega \u010dasa, pomeni pametno ravnanje in zavedanje, da brez zdravja ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":15,"featured_media":865,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[22],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/15"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1307,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205\/revisions\/1307"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/865"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}