{"id":206,"date":"2011-06-08T11:00:00","date_gmt":"2011-06-08T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=206"},"modified":"2017-10-31T07:20:42","modified_gmt":"2017-10-31T06:20:42","slug":"kako-do-boljsega-medgeneracijskega-sodelovanja-v-organizacijah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kako-do-boljsega-medgeneracijskega-sodelovanja-v-organizacijah\/","title":{"rendered":"KAKO DO BOLJ\u0160EGA MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA V ORGANIZACIJAH"},"content":{"rendered":"

\u201c\u010ce bi mladost vedela, \u010de bi starost mogla!\u201d <\/em>(Francoski rek)<\/em><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

In \u010de bi v organizacijah vedeli, koliko te organizacije dejansko \u017ee vedo: se pravi, koliko je znanja in potenciala v celotnem podjetju, \u0161e posebej, \u010de bi dali na skupni imenovalec znanje, izku\u0161nje, vse informacije in potenciale vseh generacij, ki delajo v podjetju.<\/span><\/p>\n

Stalna absorbcija in uspe\u0161na uporaba informacij, tako s trga (eksterne informacije) kot s strani drugih klju\u010dnih dele\u017eenikov, \u0161e posebej pa zaposlenih (interne informacije), sta namre\u010d klju\u010dni za ohranjanje vitalnosti oz. uspeh vsake organizacije. Dokler je organizacija odprta do novih informacij, jih sprejema in sistemati\u010dno deli znotraj organizacije, toliko \u010dasa ostaja vitalna \u2013 v nasprotnem primeru postaja samozadostna, birokratsko vodena, rigidna in po\u010dasi, a zanesljivo izgublja svoje trajne konkuren\u010dne prednosti, ki na dolgi rok bazirajo predvsem na ljudeh in na sistemati\u010dni uporabi njihovega potenciala, kot je razvidno tudi iz spodnje slike.<\/span><\/p>\n

\u00a0\"\"<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Zato je medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah \u0161e toliko bolj pomembno. Tudi Slovenci postajamo vedno bolj dolgo\u017eiva dru\u017eba. Leta 2010 je bila povpre\u010dna pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba za mo\u0161ke 74 let, za \u017eenske pa 81, trend pa je ob tem \u0161e vedno obrnjen navzgor. Istega leta je bilo v Sloveniji 16 % vsega prebivalstva starih nad 65 let, ta odstotek pa naj bi se do leta 2050 podvojil na 32 %. V Sloveniji staranje prebivalstva pospe\u0161uje \u0161e nizka rodnost.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\u0160tiri sklopi najbolj pere\u010dih demografskih problemov <\/strong>so namre\u010d naslednji (vir: Nova solidarnost med generacijami (Svet EU, 2005)):<\/span><\/p>\n

1. rodnost je veliko prenizka <\/strong>za naravno obnavljanje starajo\u010dega se prebivalstva.<\/span><\/p>\n

2. mlada generacija se te\u017eko vklju\u010duje v samostojno zaposlitev <\/strong>in dru\u017einsko \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

3. srednja generacija zgodaj odhaja v pokoj <\/strong>\u2013 s tem je povezano protislovje, da je tretja generacija danes ekonomsko najbolj samostojna in zdravstveno sposobna v dosedanji zgodovini, obenem pa s pokojninami sistemsko najbolj odvisna od srednje in po drugi strani najbolj dru\u017ebeno marginalizirana in osebno osamljena.<\/span><\/p>\n

4. naglo nara\u0161\u010da dele\u017e tretje generacije<\/strong>, zlasti najstarej\u0161ih ljudi, ki potrebujejo veliko oskrbe in nege.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Povsod po svetu torej ljudje \u017eivijo dlje, obenem pa se dalj\u0161a tudi doba, ki jo bomo pre\u017eiveli na delovnem mestu. Zato je za organizacije strate\u0161kega pomena, da sistemati\u010dno razvijajo in promovirajo medgeneracijsko sodelovanje v njihovih delovnih sredinah \u2013 a vendarle je trenutna situacija pri nas \u0161e precej druga\u010dna (vir: Listina o gibanju za medgeneracijsko sodelovanje v Sloveniji):<\/span><\/p>\n

    \n
  1. Sodobne dru\u017ebe ne izkori\u0161\u010dajo dovolj potenciala vseh generacij in ne omogo\u010dajo, da bi vse generacije v celoti in v medsebojnem sodelovanju razvile svoje potenciale. <\/strong>Mehanizmi za u\u010dinkovit prenos znanja med generacijami so slabo razviti in to pomeni izgubo za dru\u017ebo kot celoto.<\/span><\/li>\n
  2. Staranje \u0161e vedno prepogosto dojemamo kot negativen proces, je pa zgolj eno obdobje v \u017eivljenju \u010dloveka s svojimi posebnostmi<\/strong>. Za starost se je treba pripravljati celo \u017eivljenje. Prepogosto se spregleda, da so za kakovostno \u017eivljenje starih ljudi odgovorne vse generacije in da obstoj vsake uspe\u0161ne dru\u017ebe temelji na krogotoku t.i. odlo\u017eene medgeneracijske menjave, od katere je odvisno blagostanje dru\u017ebe kot celote. Stare ljudi vse prepogosto dojemamo kot breme za dru\u017ebo, pozabljamo pa na vire mo\u010di, s katerimi stari ljudje bogatijo dru\u017ebo in ostale generacije.<\/span><\/li>\n
  3. Pri medgeneracijskem sodelovanju se pogosto pozablja na pomen vklju\u010denosti vseh treh generacij (mladi, vmesna (\u00bbsendvi\u010d\u00ab) generacija, stari). <\/strong>Medgeneracijsko sodelovanje mora izhajati iz dejavnega sodelovanja in komunikacije med generacijami na vseh podro\u010djih dru\u017ebenega delovanja.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

    \u00a0<\/span><\/p>\n

    Dobre prakse medgeneracijskega sodelovanja v organizacijah<\/span><\/strong><\/p>\n

    Poglejmo si nekaj primerov, kak\u0161ne so dobre prakse medgeneracijskega sodelovanje v ve\u010djih mednarodnih podjetjih, katera seveda predstavljajo osnovo za razmi\u0161ljanje in prilagoditev tovrstnih kadrovskih praks tudi v na\u0161ih organizacijah:<\/span><\/p>\n